Page 102 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 102
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Bistvenih razlik med izobraževanjem za izobraževanje (bodočih) uči-
teljev v okviru splošnih pedagoško-didaktičnih predmetov ter dodatnim
izobraževanjem učiteljev tujih jezikov za splošne namene ter izobraževa-
njem (bodočih) učiteljev TJS v Sloveniji ni podrobneje raziskoval nihče ra-
zen T. Zavašnik Arčnik (2006, 2009), čeprav obstajajo med učitelji tuje-
ga jezika za splošne didaktične namene in učitelji TJS pomembne razlike.
Lastnosti TJS so namreč naslednje: pouk je vedno zasnovan tako, da si pos-
redovalec znanj prizadeva zadovoljiti specifične učne cilje in potrebe slu-
šateljev, pri čemer se pri pouku uporablja metode in dejavnosti, ki izhajajo
iz določene stroke, in se osredotoča na jezikovne spretnosti, prvine in be-
sedilne vrste, ki so za slušatelje bistvene za opravljanje njihovih dejavno-
sti (Dudley-Evans in St John, 1998). S. Podgoršek et al., (2021: 96) pa k temu
dodajajo še, da je pouk TJS lahko za posamezne stroke zasnovan na način,
»da se lahko uporablja metodiko, ki se po potrebi delno razlikuje od me-
todike poučevanja tujih jezikov za splošne namene«, pri čemer še poudar-
jajo, da je pouk TJS »pogosto namenjen odraslim učencem jezikovne rav-
ni, ki ni začetna.«
Kot smo omenili, je v slovenskem prostoru stališča učiteljev TJS ugo-
tavljala S. Zavašnik Arčnik (2006, 2009), pri čemer je raziskovala mnenja
udeležencev o pomembnosti specifičnih kompetenc za uspešno delo učitel
jev TJS. Iz rezultatov njenih raziskav je bilo zaznati, da so udeleženci kot
najpomembnejše kompetence učitelja TJS na področjih jezikovnih zmož-
nosti izpostavili spodbujanje samostojnega učenja, ocenjevanja, snovanja
in vrednotenja gradiv, ustrezno rabo jezika na terminološki ravni ter speci-
alnodidaktična udejanjanja različnih metod poučevanja. Udeleženci razi-
skave so kot najboljšo ocenili svojo usposobljenost za rabo tujega jezika, za
besedno in diskurzivno ter pravopisno raven, kot manj uspešno pa so oce-
nili svoje sposobnosti spodbujanja k samostojnemu učenju in k jezikovni
spretnosti, področnostrokovne sposobnosti ter specialnodidaktične spo-
sobnosti.
4 Pregled učnih pristopov in metod pri poučevanju tujih
jezikov, navedenih v raziskovalnem instrumentu
V prispevku obravnavamo stališča univerzitetnih študentov do pristopov
in metod poučevanja tujega jezika v času pandemije covida-19. V nadalje-
vanju predstavljamo metode in pristope poučevanja tujih jezikov, ki so bili
navedeni v raziskovalnem instrumentu in so kot taki vključeni v našo raz-
iskavo.
102
Bistvenih razlik med izobraževanjem za izobraževanje (bodočih) uči-
teljev v okviru splošnih pedagoško-didaktičnih predmetov ter dodatnim
izobraževanjem učiteljev tujih jezikov za splošne namene ter izobraževa-
njem (bodočih) učiteljev TJS v Sloveniji ni podrobneje raziskoval nihče ra-
zen T. Zavašnik Arčnik (2006, 2009), čeprav obstajajo med učitelji tuje-
ga jezika za splošne didaktične namene in učitelji TJS pomembne razlike.
Lastnosti TJS so namreč naslednje: pouk je vedno zasnovan tako, da si pos-
redovalec znanj prizadeva zadovoljiti specifične učne cilje in potrebe slu-
šateljev, pri čemer se pri pouku uporablja metode in dejavnosti, ki izhajajo
iz določene stroke, in se osredotoča na jezikovne spretnosti, prvine in be-
sedilne vrste, ki so za slušatelje bistvene za opravljanje njihovih dejavno-
sti (Dudley-Evans in St John, 1998). S. Podgoršek et al., (2021: 96) pa k temu
dodajajo še, da je pouk TJS lahko za posamezne stroke zasnovan na način,
»da se lahko uporablja metodiko, ki se po potrebi delno razlikuje od me-
todike poučevanja tujih jezikov za splošne namene«, pri čemer še poudar-
jajo, da je pouk TJS »pogosto namenjen odraslim učencem jezikovne rav-
ni, ki ni začetna.«
Kot smo omenili, je v slovenskem prostoru stališča učiteljev TJS ugo-
tavljala S. Zavašnik Arčnik (2006, 2009), pri čemer je raziskovala mnenja
udeležencev o pomembnosti specifičnih kompetenc za uspešno delo učitel
jev TJS. Iz rezultatov njenih raziskav je bilo zaznati, da so udeleženci kot
najpomembnejše kompetence učitelja TJS na področjih jezikovnih zmož-
nosti izpostavili spodbujanje samostojnega učenja, ocenjevanja, snovanja
in vrednotenja gradiv, ustrezno rabo jezika na terminološki ravni ter speci-
alnodidaktična udejanjanja različnih metod poučevanja. Udeleženci razi-
skave so kot najboljšo ocenili svojo usposobljenost za rabo tujega jezika, za
besedno in diskurzivno ter pravopisno raven, kot manj uspešno pa so oce-
nili svoje sposobnosti spodbujanja k samostojnemu učenju in k jezikovni
spretnosti, področnostrokovne sposobnosti ter specialnodidaktične spo-
sobnosti.
4 Pregled učnih pristopov in metod pri poučevanju tujih
jezikov, navedenih v raziskovalnem instrumentu
V prispevku obravnavamo stališča univerzitetnih študentov do pristopov
in metod poučevanja tujega jezika v času pandemije covida-19. V nadalje-
vanju predstavljamo metode in pristope poučevanja tujih jezikov, ki so bili
navedeni v raziskovalnem instrumentu in so kot taki vključeni v našo raz-
iskavo.
102
