Page 104 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 104
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
sh as a foreign language) dajejo temelje za to, kaj morajo znati kot poklicni
učitelji jezikov. V osnovi sta Derakhshan in M. Faribi (2015: 70) trdila, da je
pri pouku drugega ali tujega jezika učence mogoče motivirati z različnimi
dejavnostmi, povezanimi z različnimi inteligencami.
4.4 CLIL – vsebinsko in jezikovno integrirano učenje
Po mnenju E. Korosidou in E. Griva (2014: 240–242) se pristop vsebinsko in
jezikovno integriranega učenja (CLIL – angl. Content and language integra-
ted learning) izvaja že dve desetletji z dokazano pozitivnimi učinki na jezi-
kovne spretnosti učencev drugega/tujega jezika (Korosidou in Griva, 2013;
Lasagabaster, 2008; Zydatiss, 2007). Pristop CLIL se osredotoča predvsem
na jezik, vsebino in učne spretnosti (Mehisto et al. 2008) ter lahko prispeva
k uspešnim rezultatom, če se uporablja tako pri zgodnjem poučevanju jezi-
kov kot pri učenju jezikov odraslih (Eurydice Report, 2006). E. Korosidou
in E. Griva poročata, da je Coyle (2006) zasnoval 4C'sFramework (okvir 4
C-jev; angl. Content, Cognition, Communication, Culture, torej vsebina, ko-
gnicija, komunikacija, kultura) z namenom oblikovanja posameznih gra-
div CLIL (Content – Cognition – Communication – Culture), ki ponuja-
jo teoretično in metodološko podlago za načrtovanje in izvajanje CLIL ter
oblikovanje gradiv CLIL (Coyle, 1999; Meyer, 2010).
4.5 Na dejavnost osredinjen pristop
Po mnenju Sáncheza (2004: 3) je »nastanek TBA [angl. task-based approa-
ch] povezan s projektom Bangalore (Prabhu, 1987), ki se je začel leta 1979 in
končal leta 1984«. Izraz »naloga« se je pogosto uporabljal za posebne vrste
dejavnosti, ki so se izvajale v razredu. Za take dejavnosti je med drugim
značilno, da so poudarjale pomen in pomembnost, ki sta bila pripisana
procesu dela (kako), v primerjavi s prevladujočo vlogo, ki je bila v pedago-
ški praksi tistega desetletja pripisana vsebini. Najpomembnejša odgovor-
nost učiteljev jezika je bila ustvariti ustrezne pogoje, da bi se učenci lahko
vključevali v pomenske situacije.
4.6 Komunikacijski pristop
M. Celce-Murcia (1991: 6) navaja, da je komunikacijski pristop izšel iz dela
antropoloških (Hymes, 1972) in firthovskih jezikoslovcev (Halliday, 1973),
ki na jezik gledajo predvsem kot na sistem za komunikacijo. Predpostavlja
se, da je cilj jezikovnega pouka učenčeva zmožnost sporazumevanja v cilj-
104
sh as a foreign language) dajejo temelje za to, kaj morajo znati kot poklicni
učitelji jezikov. V osnovi sta Derakhshan in M. Faribi (2015: 70) trdila, da je
pri pouku drugega ali tujega jezika učence mogoče motivirati z različnimi
dejavnostmi, povezanimi z različnimi inteligencami.
4.4 CLIL – vsebinsko in jezikovno integrirano učenje
Po mnenju E. Korosidou in E. Griva (2014: 240–242) se pristop vsebinsko in
jezikovno integriranega učenja (CLIL – angl. Content and language integra-
ted learning) izvaja že dve desetletji z dokazano pozitivnimi učinki na jezi-
kovne spretnosti učencev drugega/tujega jezika (Korosidou in Griva, 2013;
Lasagabaster, 2008; Zydatiss, 2007). Pristop CLIL se osredotoča predvsem
na jezik, vsebino in učne spretnosti (Mehisto et al. 2008) ter lahko prispeva
k uspešnim rezultatom, če se uporablja tako pri zgodnjem poučevanju jezi-
kov kot pri učenju jezikov odraslih (Eurydice Report, 2006). E. Korosidou
in E. Griva poročata, da je Coyle (2006) zasnoval 4C'sFramework (okvir 4
C-jev; angl. Content, Cognition, Communication, Culture, torej vsebina, ko-
gnicija, komunikacija, kultura) z namenom oblikovanja posameznih gra-
div CLIL (Content – Cognition – Communication – Culture), ki ponuja-
jo teoretično in metodološko podlago za načrtovanje in izvajanje CLIL ter
oblikovanje gradiv CLIL (Coyle, 1999; Meyer, 2010).
4.5 Na dejavnost osredinjen pristop
Po mnenju Sáncheza (2004: 3) je »nastanek TBA [angl. task-based approa-
ch] povezan s projektom Bangalore (Prabhu, 1987), ki se je začel leta 1979 in
končal leta 1984«. Izraz »naloga« se je pogosto uporabljal za posebne vrste
dejavnosti, ki so se izvajale v razredu. Za take dejavnosti je med drugim
značilno, da so poudarjale pomen in pomembnost, ki sta bila pripisana
procesu dela (kako), v primerjavi s prevladujočo vlogo, ki je bila v pedago-
ški praksi tistega desetletja pripisana vsebini. Najpomembnejša odgovor-
nost učiteljev jezika je bila ustvariti ustrezne pogoje, da bi se učenci lahko
vključevali v pomenske situacije.
4.6 Komunikacijski pristop
M. Celce-Murcia (1991: 6) navaja, da je komunikacijski pristop izšel iz dela
antropoloških (Hymes, 1972) in firthovskih jezikoslovcev (Halliday, 1973),
ki na jezik gledajo predvsem kot na sistem za komunikacijo. Predpostavlja
se, da je cilj jezikovnega pouka učenčeva zmožnost sporazumevanja v cilj-
104
