Page 97 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 97
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-343-1.97-128
Stališča univerzitetnih študentov do orodij
za poučevanje na daljavo in do učenja
in poučevanja tujega jezika stroke
na daljavo v času epidemije covida-19
Eva Podovšovnik, Tilen Smajla
1 Uvod
V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne raziskave stališč uni-
verzitetnih študentov do metod in pristopov poučevanja tujih jezikov stro-
ke (v nadaljevanju TJS) na daljavo na slovenskih univerzah v času pande-
mije covida-19, ko so se vse pedagoške dejavnosti, ki so se do takrat (13. 3.
2020) izvajale v živo, preselile iz učilnic v spletno okolje, torej na daljavo.
Kodelja (2020: 43) je zapisal, da se je šolstvo »nenadoma znašlo v položaju,
v kakršnem dotlej verjetno še nikoli ni bilo«. V zgodovini so sicer že bile
pandemije, vendar takšnega odziva in zapiranja šol ter univerz in uvajanja
nadomestnega izobraževanja na daljavo pred letom 2020 še ni bilo. Takšne
vrste izobraževanja v Sloveniji na državni ravni nismo poznali, čeprav je
sodobna tehnologija, ki omogoča izobraževanje na daljavo, pred pandemi-
jo že obstajala. Taka komunikacija na daljavo, kot je zapisal Kroflič (2020:
37), je terjala »nadstandardno rabo komunikacijskih orodij, ki smo se jih
morali naučiti«. Obdobje pandemije je postalo »obdobje nagle vpeljave di-
gitalnih tehnologij in učenja,« kot je zapisal Šimenc (2021: 13). Učenje in po-
učevanje sta v času raziskave že skoraj leto dni potekala večinoma na dalja-
vo, vendar je bilo obdobje uvajanja v delo na daljavo in usvajanja tehnologij
kljub temu kratko. Uporaba tehnologij za delo (tako učenje kot poučevanje)
na daljavo je v tem kratkem času doživela množično vpeljavo, ki je bila, kot
je zapisal Šimenc (2021: 15) »izsiljena z epidemijo«, časa za premislek »raz-
ličnih stališč« (ibid.: 15) pa je bilo malo. Čeprav so se nekateri učenci in dija-
97
Stališča univerzitetnih študentov do orodij
za poučevanje na daljavo in do učenja
in poučevanja tujega jezika stroke
na daljavo v času epidemije covida-19
Eva Podovšovnik, Tilen Smajla
1 Uvod
V prispevku predstavljamo rezultate kvantitativne raziskave stališč uni-
verzitetnih študentov do metod in pristopov poučevanja tujih jezikov stro-
ke (v nadaljevanju TJS) na daljavo na slovenskih univerzah v času pande-
mije covida-19, ko so se vse pedagoške dejavnosti, ki so se do takrat (13. 3.
2020) izvajale v živo, preselile iz učilnic v spletno okolje, torej na daljavo.
Kodelja (2020: 43) je zapisal, da se je šolstvo »nenadoma znašlo v položaju,
v kakršnem dotlej verjetno še nikoli ni bilo«. V zgodovini so sicer že bile
pandemije, vendar takšnega odziva in zapiranja šol ter univerz in uvajanja
nadomestnega izobraževanja na daljavo pred letom 2020 še ni bilo. Takšne
vrste izobraževanja v Sloveniji na državni ravni nismo poznali, čeprav je
sodobna tehnologija, ki omogoča izobraževanje na daljavo, pred pandemi-
jo že obstajala. Taka komunikacija na daljavo, kot je zapisal Kroflič (2020:
37), je terjala »nadstandardno rabo komunikacijskih orodij, ki smo se jih
morali naučiti«. Obdobje pandemije je postalo »obdobje nagle vpeljave di-
gitalnih tehnologij in učenja,« kot je zapisal Šimenc (2021: 13). Učenje in po-
učevanje sta v času raziskave že skoraj leto dni potekala večinoma na dalja-
vo, vendar je bilo obdobje uvajanja v delo na daljavo in usvajanja tehnologij
kljub temu kratko. Uporaba tehnologij za delo (tako učenje kot poučevanje)
na daljavo je v tem kratkem času doživela množično vpeljavo, ki je bila, kot
je zapisal Šimenc (2021: 15) »izsiljena z epidemijo«, časa za premislek »raz-
ličnih stališč« (ibid.: 15) pa je bilo malo. Čeprav so se nekateri učenci in dija-
97
