Page 100 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 100
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
rabe digitalnih orodij za učenje na daljavo, saj jih ne kličemo brez razloga
»digitalna generacija« (Ali, 2018). Kot kažejo rezultati naše raziskave, lah-
ko z gotovostjo trdimo, da so anketirani študentje v večini dobro digitalno
pismeni, torej zagat pri poslušanju predavanj na daljavo zaradi pomanjklji-
vih digitalnih zmožnosti ni bilo, problem je bil mogoče kje drugje, more-
biti pri primerni motivaciji za delo ali pomanjkljivi tehnični opremljenosti.
Študentje so pedagoške dejavnosti spremljali od doma, kjer so, kot nakazu-
jejo izsledki raziskave U. Žerak et al., (2021: 240), »pri študiju na daljavo v
povprečju v večji meri uporabljali strategije strukturiranega okolja (npr. iz-
bira udobnega prostora brez motečih dejavnikov)«. U. Žerak et al. še ugo-
tavljajo, da je približno polovici anketiranih študentov v njihovi raziskavi
študij na daljavo ustrezal enako ali bolj kot v živo (ibid.: 242). Ob primer-
janju raziskave U. Žerak et al. in naše raziskave ugotovimo podobnosti pri
rezultatih glede spremljanja pedagoških dejavnosti med študijem na dalja-
vo in pri stališčih študentov glede njihove percepcije o poznavanju digital-
nih orodij za delo na daljavo ter o prilagajanju učnega procesa, o čemer so
poročali že Muhktar et al., (2020) ter Simonson et al., (2009). Zaradi vseh
zgoraj zapisanih razlogov (pandemija covida-19 in njeni vplivi na potek pe-
dagoškega dela v visokem šolstvu, odnos študentov do dela na daljavo, do
pouka TJS na daljavo ter do uporabe digitalnih tehnologij pri pouku TJS na
daljavo) smo se odločili izpeljati raziskavo stališč študentov do zgoraj ome-
njenih dejavnikov.
2 Raziskovalne hipoteze
Na osnovi pregleda literature smo zastavili naslednje raziskovalne hipote-
ze:
– Hipoteza 1: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do digi-
talnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
spol študentov.
– Hipoteza 2: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do di-
gitalnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
univerzo in fakulteto študija.
– Hipoteza 3: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do digi-
talnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
uporabljene tehnologije med poučevanjem na daljavo.
– Hipoteza 4: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do di-
gitalnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
100
rabe digitalnih orodij za učenje na daljavo, saj jih ne kličemo brez razloga
»digitalna generacija« (Ali, 2018). Kot kažejo rezultati naše raziskave, lah-
ko z gotovostjo trdimo, da so anketirani študentje v večini dobro digitalno
pismeni, torej zagat pri poslušanju predavanj na daljavo zaradi pomanjklji-
vih digitalnih zmožnosti ni bilo, problem je bil mogoče kje drugje, more-
biti pri primerni motivaciji za delo ali pomanjkljivi tehnični opremljenosti.
Študentje so pedagoške dejavnosti spremljali od doma, kjer so, kot nakazu-
jejo izsledki raziskave U. Žerak et al., (2021: 240), »pri študiju na daljavo v
povprečju v večji meri uporabljali strategije strukturiranega okolja (npr. iz-
bira udobnega prostora brez motečih dejavnikov)«. U. Žerak et al. še ugo-
tavljajo, da je približno polovici anketiranih študentov v njihovi raziskavi
študij na daljavo ustrezal enako ali bolj kot v živo (ibid.: 242). Ob primer-
janju raziskave U. Žerak et al. in naše raziskave ugotovimo podobnosti pri
rezultatih glede spremljanja pedagoških dejavnosti med študijem na dalja-
vo in pri stališčih študentov glede njihove percepcije o poznavanju digital-
nih orodij za delo na daljavo ter o prilagajanju učnega procesa, o čemer so
poročali že Muhktar et al., (2020) ter Simonson et al., (2009). Zaradi vseh
zgoraj zapisanih razlogov (pandemija covida-19 in njeni vplivi na potek pe-
dagoškega dela v visokem šolstvu, odnos študentov do dela na daljavo, do
pouka TJS na daljavo ter do uporabe digitalnih tehnologij pri pouku TJS na
daljavo) smo se odločili izpeljati raziskavo stališč študentov do zgoraj ome-
njenih dejavnikov.
2 Raziskovalne hipoteze
Na osnovi pregleda literature smo zastavili naslednje raziskovalne hipote-
ze:
– Hipoteza 1: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do digi-
talnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
spol študentov.
– Hipoteza 2: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do di-
gitalnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
univerzo in fakulteto študija.
– Hipoteza 3: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do digi-
talnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
uporabljene tehnologije med poučevanjem na daljavo.
– Hipoteza 4: Pri ocenjevanju stališč anketiranih študentov do di-
gitalnih orodij za poučevanje na daljavo obstajajo razlike glede na
100
