Page 91 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 91
ndemična eduk acija: izkušnje in doživljanje šolanja na daljavo pr i učencih in dijakih
»Pač, ni več unga ritma, k ga vsak ima, in se vsem podre nek sis-
tem, zdaj pa odvisn, kok hiter se lahk prilagodiš na to, pa se odlo-
čiš, sam pa, zdaj, ne vem, šola je na daljavo, pa se ti zrihtaš takrat
pa takrat pa nardiš to takrat pa takrat. Ampak to je odvisno čist
od človeka, ampak kar se mene tiče, je, da mi je ta ritm ful zbil, in
tut samo, pač ... Ne da ni blo volje, al pa želje, al pa da mi je zdaj kr
vseen ratal, sam, pač, ni blo več tistga, pač, ne vem ... Čara, leska
al kako naj rečem ... Pač, ni blo to zanimiv več, ni blo tok fun. Ne
vem, pač ... Kokr kol si lahko tut med poukom igrce igral al pa,
pač, bil off al pa pač nisi bil pri pouku, ane. Še vseen ni blo to to,
ker, pač ne vem ... Sam ni blo kul ...« (17-letni dijak srednje stro-
kovne in poklicne šole)
4 Razprava
Na ozadju intervjujev z osnovnošolci in dijaki lahko sklenemo, da so bile
njihove izkušnje s šolanjem na daljavo izjemno raznolike. Mladi, ki so se z
nami pogovarjali, vedo, kaj pri tem jim je ustrezalo in kaj ne, prepoznava-
jo prednosti in slabosti tovrstne oblike šolanja, nakazujejo pa tudi vse večjo
utrujenost, ki se povezuje s šolanjem na daljavo. Hkrati pa se skozi njihove
izjave razkriva tudi kompleksnost procesa šolanja in izobraževanja. Čeprav
lahko v zadnjih desetletjih v izobraževalnem polju opažamo, kot pravi Bi-
esta (2012, 2016), postopno izginjanje diskurza izobraževanja in poučeva-
nja, ki ga nadomešča diskurz učenja, s katerim sta izobraževanje pa tudi šo-
lanje kot inherentno družbena procesa pogosto, če že ne navadno, zvedena
na učenje, ki pa je pravzaprav izrazito individualističen proces. Učenje si-
cer predstavlja eno ključnih komponent izobraževanja in šolanja, še zdaleč
pa teh procesov med seboj ne moremo enačiti – ne nazadnje učenje nika-
kor ni omejeno samo na prostor izobraževanja in šole, hkrati pa sta izobra-
ževanje in šolanje procesa, ki se lahko odvijata le v zelo specifičnih pogojih.
Biesta opozarja (2016: 18–19), da se »učenje nanaša na to, kar počnejo ljud-
je kot posamezniki – čeprav je to vpeto v pojme, kot je sodelovalno ali ko-
operativno učenje. To pa je v izrazitem nasprotju s konceptom 'izobraževa-
nja', ki vedno implicira razmerje«. Izobraževanje torej potrebuje učenca in
tudi učiteljico, pri čemer je zadnja tista, ki učenje osmišlja z vidika obrav-
navane vsebine in razlogov za njeno obravnavo (ibid.). Prav na primanj-
kljaj stika, razmerij, skozi katera se prenašajo vsebine v procesu izobraže-
vanja, so opozarjali tudi naši sogovorci, ko so govorili o osrednjih težavah,
ki so jih zaznavali pri šolanju na daljavo. Izobraževalne in šolske izkušnje
91
»Pač, ni več unga ritma, k ga vsak ima, in se vsem podre nek sis-
tem, zdaj pa odvisn, kok hiter se lahk prilagodiš na to, pa se odlo-
čiš, sam pa, zdaj, ne vem, šola je na daljavo, pa se ti zrihtaš takrat
pa takrat pa nardiš to takrat pa takrat. Ampak to je odvisno čist
od človeka, ampak kar se mene tiče, je, da mi je ta ritm ful zbil, in
tut samo, pač ... Ne da ni blo volje, al pa želje, al pa da mi je zdaj kr
vseen ratal, sam, pač, ni blo več tistga, pač, ne vem ... Čara, leska
al kako naj rečem ... Pač, ni blo to zanimiv več, ni blo tok fun. Ne
vem, pač ... Kokr kol si lahko tut med poukom igrce igral al pa,
pač, bil off al pa pač nisi bil pri pouku, ane. Še vseen ni blo to to,
ker, pač ne vem ... Sam ni blo kul ...« (17-letni dijak srednje stro-
kovne in poklicne šole)
4 Razprava
Na ozadju intervjujev z osnovnošolci in dijaki lahko sklenemo, da so bile
njihove izkušnje s šolanjem na daljavo izjemno raznolike. Mladi, ki so se z
nami pogovarjali, vedo, kaj pri tem jim je ustrezalo in kaj ne, prepoznava-
jo prednosti in slabosti tovrstne oblike šolanja, nakazujejo pa tudi vse večjo
utrujenost, ki se povezuje s šolanjem na daljavo. Hkrati pa se skozi njihove
izjave razkriva tudi kompleksnost procesa šolanja in izobraževanja. Čeprav
lahko v zadnjih desetletjih v izobraževalnem polju opažamo, kot pravi Bi-
esta (2012, 2016), postopno izginjanje diskurza izobraževanja in poučeva-
nja, ki ga nadomešča diskurz učenja, s katerim sta izobraževanje pa tudi šo-
lanje kot inherentno družbena procesa pogosto, če že ne navadno, zvedena
na učenje, ki pa je pravzaprav izrazito individualističen proces. Učenje si-
cer predstavlja eno ključnih komponent izobraževanja in šolanja, še zdaleč
pa teh procesov med seboj ne moremo enačiti – ne nazadnje učenje nika-
kor ni omejeno samo na prostor izobraževanja in šole, hkrati pa sta izobra-
ževanje in šolanje procesa, ki se lahko odvijata le v zelo specifičnih pogojih.
Biesta opozarja (2016: 18–19), da se »učenje nanaša na to, kar počnejo ljud-
je kot posamezniki – čeprav je to vpeto v pojme, kot je sodelovalno ali ko-
operativno učenje. To pa je v izrazitem nasprotju s konceptom 'izobraževa-
nja', ki vedno implicira razmerje«. Izobraževanje torej potrebuje učenca in
tudi učiteljico, pri čemer je zadnja tista, ki učenje osmišlja z vidika obrav-
navane vsebine in razlogov za njeno obravnavo (ibid.). Prav na primanj-
kljaj stika, razmerij, skozi katera se prenašajo vsebine v procesu izobraže-
vanja, so opozarjali tudi naši sogovorci, ko so govorili o osrednjih težavah,
ki so jih zaznavali pri šolanju na daljavo. Izobraževalne in šolske izkušnje
91
