Page 90 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 90
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
In pač, iz cele izkušnje sem js ugotovila, da mam velik slabše zna-
nje kt sem ga mela iz prvega letnika, in se tut, se to tut zdej poz-
na na teh testih, ane ... Da, recimo, velik kampanjskih morem po-
tegnt, kokr sm jih v prvem letniku, da, pač, dobr pišem na testu,
kr mi stvari enostavno niso več tok jasne. Recimo matematika, k
mi je prej šla ful lahko, se mi je nekak zagravžala s tem samostoj-
nim delom.« (16-letna gimnazijka)
»Jaz osebno sem pri samem pouku na daljavo bolj nazadoval. Ne
zelo, ampak za oceno nižje. Problem discipline, no. Da moraš de-
lat sproti, da se ti nabere. In da ne moreš enega semestra kemije
predelat v enem vikendu, na primer.« (14-letni osnovnošolec)
Na tem mestu velja izpostaviti še eno temo, ki se je pojavljala v različ-
nih intervjujih in ki zadeva našo začetno diskusijo o pomenu raziskovanja
učinkov epidemije na mlade na ozadju dolgotrajnosti ukrepov, povezanih
z njenim trajanjem. Nekateri naši respondenti so namreč neposredno iz-
postavljali razlike med šolanjem na daljavo v prvem in drugem valu epide-
mije v Sloveniji. Če so učenci in dijaki sprva še obvladovali nepredvidljivost
razmer in ohranjali motivacijo za šolsko delo, pa lahko s podaljševanjem
šolanja na daljavo ter tudi s številom in pogostostjo sprememb, na katere
so se morali privaditi, opažamo upad v njihovi motivaciji in zadovoljstvu.
»Prva dva mesca je blo v karanteni dost dober – ker, pač, si lah-
ko kadar koli naredu vse, pa vse. Potem pa postane zelo dolgoča-
sno, in ko bi reku, sem zaostajal s šolo za to, za napisat, za kakšen
teden al pa več, ker se mi res ni dal ves čas sedet doma za mizo in
nič novga se ni dogajal. In sem nekak kr obupu. Tko da, če bi ka-
rantena trajala en mesec, bi blo v redu, če bi pa dlje časa trajala, bi
bilo zelo slabo.« (14-letni osnovnošolec)
»Js mislim, da prvo na začetku, ko smo bli v šoli, nismo hotli na
daljavo, kokr smo pršli na daljavo, pa nismo hotli nazaj v šolo, ker
smo se odvadli videvat z ljudmi, pa smo mel kamere ugasnjene, pa
ni … nismo hotl, v bistvu js nism hotla, da ljudje vidijo ane, pa sm
bla kr zadovoljna doma. V bistvu to je slabost, k se pol navadiš na
to, pol pa nimaš več stika z ljudmi, pa nočeš, da te ostali vidijo, pa
zdej pol, ko smo pa spet v živo, spet hočemo it nazaj, ane.« (14-le-
tna osnovnošolka)
90
In pač, iz cele izkušnje sem js ugotovila, da mam velik slabše zna-
nje kt sem ga mela iz prvega letnika, in se tut, se to tut zdej poz-
na na teh testih, ane ... Da, recimo, velik kampanjskih morem po-
tegnt, kokr sm jih v prvem letniku, da, pač, dobr pišem na testu,
kr mi stvari enostavno niso več tok jasne. Recimo matematika, k
mi je prej šla ful lahko, se mi je nekak zagravžala s tem samostoj-
nim delom.« (16-letna gimnazijka)
»Jaz osebno sem pri samem pouku na daljavo bolj nazadoval. Ne
zelo, ampak za oceno nižje. Problem discipline, no. Da moraš de-
lat sproti, da se ti nabere. In da ne moreš enega semestra kemije
predelat v enem vikendu, na primer.« (14-letni osnovnošolec)
Na tem mestu velja izpostaviti še eno temo, ki se je pojavljala v različ-
nih intervjujih in ki zadeva našo začetno diskusijo o pomenu raziskovanja
učinkov epidemije na mlade na ozadju dolgotrajnosti ukrepov, povezanih
z njenim trajanjem. Nekateri naši respondenti so namreč neposredno iz-
postavljali razlike med šolanjem na daljavo v prvem in drugem valu epide-
mije v Sloveniji. Če so učenci in dijaki sprva še obvladovali nepredvidljivost
razmer in ohranjali motivacijo za šolsko delo, pa lahko s podaljševanjem
šolanja na daljavo ter tudi s številom in pogostostjo sprememb, na katere
so se morali privaditi, opažamo upad v njihovi motivaciji in zadovoljstvu.
»Prva dva mesca je blo v karanteni dost dober – ker, pač, si lah-
ko kadar koli naredu vse, pa vse. Potem pa postane zelo dolgoča-
sno, in ko bi reku, sem zaostajal s šolo za to, za napisat, za kakšen
teden al pa več, ker se mi res ni dal ves čas sedet doma za mizo in
nič novga se ni dogajal. In sem nekak kr obupu. Tko da, če bi ka-
rantena trajala en mesec, bi blo v redu, če bi pa dlje časa trajala, bi
bilo zelo slabo.« (14-letni osnovnošolec)
»Js mislim, da prvo na začetku, ko smo bli v šoli, nismo hotli na
daljavo, kokr smo pršli na daljavo, pa nismo hotli nazaj v šolo, ker
smo se odvadli videvat z ljudmi, pa smo mel kamere ugasnjene, pa
ni … nismo hotl, v bistvu js nism hotla, da ljudje vidijo ane, pa sm
bla kr zadovoljna doma. V bistvu to je slabost, k se pol navadiš na
to, pol pa nimaš več stika z ljudmi, pa nočeš, da te ostali vidijo, pa
zdej pol, ko smo pa spet v živo, spet hočemo it nazaj, ane.« (14-le-
tna osnovnošolka)
90
