Page 86 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 86
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
»Pol pa, ne vem, fajn je blo, ker ni blo treba v šolo z avtobusom
pa nazaj ... To je blo edin dobr. … Ja, js pa, ko grem v šolo, se mo-
rem tak ob petih vstat, avtobus pa dvajset čez, ja. Se najem pol
morem dvajset do šest, pa deset ob šestih pride avtobus, tak uro
pa pol traja, da pridem do šole, tak da glih pridem 10 do sedmih,
pet do, neki tam ... Pol pa domov tut tako uro deset, neki takga ...
Pol pa še al peš domov al pa me pride mama iskat ...« (15-letni gi-
mnazijec)5
Poznejše vstajanje ni prineslo samo več spanca, ampak je vplivalo tudi
na ohranjanje nekaterih rutin, ki so se pred šolanjem na daljavo struktu-
rirale ravno na ozadju časa šole in prostega časa. Ne le da s o mladi pogos-
to spali dlje, ampak so se neredko zbudili le tik pred začetkom pouka, kar
je poseglo tudi v druge jutranje rutine, kot so skrb za videz in urejanje ter
zajtrk.
»Jaz sem se kr malo razvadila – nisem se zbujala sicer tako pozno,
ampak če je bilo pol ure, je bil že velik uspeh zame – enih dvajset
minut prej (sem se zbujala). Obleke isto: po navadi trenerka in pu-
lover, nič posebnega. Za zajtrk si tudi nisem vzela časa, sem nekak
med tistimi petminutnimi odmori lovila nek čas, tako da s tega
vidika sem bila malo bolj slabo organizirana, se nisem dobro na-
vadila tega.« (18-letna gimnazijka)
Se je pa sprememba rutine, reda in strukture dneva pri nekaterih
učencih in dijakih odražala tudi v času zunaj pouka oziroma po pouku, pri
čemer so izpostavljali odsotnost jasnih meja med različnimi dejavnostmi.
Težave z zabrisovanjem meja, na katere smo že opozorili, sicer niso samo
specifika šolajoče se populacije, ampak so na tovrstne probleme opozarja-
li tudi starši (Marjanovič Umek, Hacin Beyazoglu in Fekonja, 2021), v obeh
primerih pa lahko ta fenomen povežemo z zgoščenostjo raznovrstnih sfer
življenja in dejavnosti posameznikov v prostoru doma in družine ob njiho-
vi dodatni medijski pogojenosti.
»Tko, ustal smo dve minuti pred poukom, tam, pač, na Teamsih
smo se prikazal tko, čist zmatrano, eni so zamujal, ker so v bistvu
budilko mel takrat, ko se jim je tut ura začela, pač, ker smo kon-
čal, dejansko nismo nehal s šolo, ampak smo nadaljeval do kak
šnih šestih, petih zvečer. Pač, jaz sem reku hop, zdej konc šole,
5 Izseki iz intervjujev, objavljeni v prispevku, so dobesedni prepisi izjav respondentov.
86
»Pol pa, ne vem, fajn je blo, ker ni blo treba v šolo z avtobusom
pa nazaj ... To je blo edin dobr. … Ja, js pa, ko grem v šolo, se mo-
rem tak ob petih vstat, avtobus pa dvajset čez, ja. Se najem pol
morem dvajset do šest, pa deset ob šestih pride avtobus, tak uro
pa pol traja, da pridem do šole, tak da glih pridem 10 do sedmih,
pet do, neki tam ... Pol pa domov tut tako uro deset, neki takga ...
Pol pa še al peš domov al pa me pride mama iskat ...« (15-letni gi-
mnazijec)5
Poznejše vstajanje ni prineslo samo več spanca, ampak je vplivalo tudi
na ohranjanje nekaterih rutin, ki so se pred šolanjem na daljavo struktu-
rirale ravno na ozadju časa šole in prostega časa. Ne le da s o mladi pogos-
to spali dlje, ampak so se neredko zbudili le tik pred začetkom pouka, kar
je poseglo tudi v druge jutranje rutine, kot so skrb za videz in urejanje ter
zajtrk.
»Jaz sem se kr malo razvadila – nisem se zbujala sicer tako pozno,
ampak če je bilo pol ure, je bil že velik uspeh zame – enih dvajset
minut prej (sem se zbujala). Obleke isto: po navadi trenerka in pu-
lover, nič posebnega. Za zajtrk si tudi nisem vzela časa, sem nekak
med tistimi petminutnimi odmori lovila nek čas, tako da s tega
vidika sem bila malo bolj slabo organizirana, se nisem dobro na-
vadila tega.« (18-letna gimnazijka)
Se je pa sprememba rutine, reda in strukture dneva pri nekaterih
učencih in dijakih odražala tudi v času zunaj pouka oziroma po pouku, pri
čemer so izpostavljali odsotnost jasnih meja med različnimi dejavnostmi.
Težave z zabrisovanjem meja, na katere smo že opozorili, sicer niso samo
specifika šolajoče se populacije, ampak so na tovrstne probleme opozarja-
li tudi starši (Marjanovič Umek, Hacin Beyazoglu in Fekonja, 2021), v obeh
primerih pa lahko ta fenomen povežemo z zgoščenostjo raznovrstnih sfer
življenja in dejavnosti posameznikov v prostoru doma in družine ob njiho-
vi dodatni medijski pogojenosti.
»Tko, ustal smo dve minuti pred poukom, tam, pač, na Teamsih
smo se prikazal tko, čist zmatrano, eni so zamujal, ker so v bistvu
budilko mel takrat, ko se jim je tut ura začela, pač, ker smo kon-
čal, dejansko nismo nehal s šolo, ampak smo nadaljeval do kak
šnih šestih, petih zvečer. Pač, jaz sem reku hop, zdej konc šole,
5 Izseki iz intervjujev, objavljeni v prispevku, so dobesedni prepisi izjav respondentov.
86
