Page 85 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 85
ndemična eduk acija: izkušnje in doživljanje šolanja na daljavo pr i učencih in dijakih
in 37 deklet (55 %). Kar zadeva raven izobraževanja, je bilo 27 naših sogo-
vornikov osnovnošolcev, 40 pa srednješolcev, pri čemer jih 16 obiskuje po-
klicno ali strokovno srednjo šolo, 24 pa gimnazijo. Naši osnovnošolski so-
govorci prihajajo iz treh osnovnih šol v velikem mestu, 9 jih prihaja iz šol v
manjšem mestu, ki jih obiskujejo tudi otroci iz bolj odmaknjenih zaselkov,
7 učencev in učenk pa prihaja iz primestnih osnovnih šol, ki sta t. i. spal-
ni naselji blizu velikega mesta. Najmlajši udeleženec je bil star 12 let, najsta-
rejši pa 19 let.3 Najkrajši pogovor je trajal 44 minut, najdaljši pa 2 uri in 12
minut4. Anonimnost sodelujočih v raziskavi zagotavljamo na več ravneh: v
intervjujih so si osnovnošolci in srednješolke izbrali psevdonim, s katerim
smo jih naslavljali od začetka zbiranja podatkov. Pri analizi in predstavi-
tvi rezultatov smo v izvlečkih prikrili specifične podatke (npr. imena šol in
imena sorojencev), da ne bi razkrili identitete sodelujočih.
3 Rezultati
3.1 Epidemični šolski dan
Šolanje na daljavo je korenito poseglo v strukturo vsakdanjega šolskega
dne, s tem pa tudi v strukturo dneva mladih sicer. Šola v življenjih osnov-
nošolcev in dijakov namreč predstavlja enega ključnih prizorišč njihovih
življenj z vidika izobraževanja in tudi z vidika njihove socializacije. Hkra-
ti predstavlja enega izmed osrednjih javnih prostorov, katerega del so mla-
di; s tem v njihovo življenje uvaja tudi ločnico med zasebnim in javnim, ki
je pri šolajoči se mladini ena izmed pomembnejših fizičnih in simbolnih
ločnic med različnimi dejavnostmi pa tudi med družino in vrstniki. Kot
opozarjajo številni drugi avtorji (Jontes, Luthar in Pušnik, 2021; Kodelja,
2020; Medveš, 2020; Oblak Črnič, 2020), je prenos vzgojno-izobraževalne-
ga procesa iz šol v domove učencev in dijakov korenito posegel v potek dne-
va, funkcije znotraj družine ter funkcije prostorov, časov in predmetov, pri
čemer to spremembo dodatno zaznamuje zabrisovanje raznovrstnih mej.
Kar zadeva časovne razmejitve dneva, se je jasnost meja zameglila že s sa-
mim jutrom. Skoraj vsi sodelujoči so namreč najprej izpostavili spremembe
pri vstajanju. Posebej srednješolci, ki so se v šolo vozili z avtobusi in vlaki,
so poudarili to prednost, da so lahko jutranji čas za vožnjo v šolo nameni-
li predvsem daljšemu spanju.
3 Sociodemografske podatke smo od sodelujočih pridobili po koncu intervjuja s
pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 53 respondentov.
4 Več informacij o metodoloških značilnostih raziskave je v Oblak Črnič, Koren
Ošljak in Šušterič (2021).
85
in 37 deklet (55 %). Kar zadeva raven izobraževanja, je bilo 27 naših sogo-
vornikov osnovnošolcev, 40 pa srednješolcev, pri čemer jih 16 obiskuje po-
klicno ali strokovno srednjo šolo, 24 pa gimnazijo. Naši osnovnošolski so-
govorci prihajajo iz treh osnovnih šol v velikem mestu, 9 jih prihaja iz šol v
manjšem mestu, ki jih obiskujejo tudi otroci iz bolj odmaknjenih zaselkov,
7 učencev in učenk pa prihaja iz primestnih osnovnih šol, ki sta t. i. spal-
ni naselji blizu velikega mesta. Najmlajši udeleženec je bil star 12 let, najsta-
rejši pa 19 let.3 Najkrajši pogovor je trajal 44 minut, najdaljši pa 2 uri in 12
minut4. Anonimnost sodelujočih v raziskavi zagotavljamo na več ravneh: v
intervjujih so si osnovnošolci in srednješolke izbrali psevdonim, s katerim
smo jih naslavljali od začetka zbiranja podatkov. Pri analizi in predstavi-
tvi rezultatov smo v izvlečkih prikrili specifične podatke (npr. imena šol in
imena sorojencev), da ne bi razkrili identitete sodelujočih.
3 Rezultati
3.1 Epidemični šolski dan
Šolanje na daljavo je korenito poseglo v strukturo vsakdanjega šolskega
dne, s tem pa tudi v strukturo dneva mladih sicer. Šola v življenjih osnov-
nošolcev in dijakov namreč predstavlja enega ključnih prizorišč njihovih
življenj z vidika izobraževanja in tudi z vidika njihove socializacije. Hkra-
ti predstavlja enega izmed osrednjih javnih prostorov, katerega del so mla-
di; s tem v njihovo življenje uvaja tudi ločnico med zasebnim in javnim, ki
je pri šolajoči se mladini ena izmed pomembnejših fizičnih in simbolnih
ločnic med različnimi dejavnostmi pa tudi med družino in vrstniki. Kot
opozarjajo številni drugi avtorji (Jontes, Luthar in Pušnik, 2021; Kodelja,
2020; Medveš, 2020; Oblak Črnič, 2020), je prenos vzgojno-izobraževalne-
ga procesa iz šol v domove učencev in dijakov korenito posegel v potek dne-
va, funkcije znotraj družine ter funkcije prostorov, časov in predmetov, pri
čemer to spremembo dodatno zaznamuje zabrisovanje raznovrstnih mej.
Kar zadeva časovne razmejitve dneva, se je jasnost meja zameglila že s sa-
mim jutrom. Skoraj vsi sodelujoči so namreč najprej izpostavili spremembe
pri vstajanju. Posebej srednješolci, ki so se v šolo vozili z avtobusi in vlaki,
so poudarili to prednost, da so lahko jutranji čas za vožnjo v šolo nameni-
li predvsem daljšemu spanju.
3 Sociodemografske podatke smo od sodelujočih pridobili po koncu intervjuja s
pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 53 respondentov.
4 Več informacij o metodoloških značilnostih raziskave je v Oblak Črnič, Koren
Ošljak in Šušterič (2021).
85
