Page 82 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 82
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
vale po obeh valovih šolanja na daljavo.1 Kljub temu lahko vendarle precej
zanesljivo predvidevamo, da med obema valoma šolanja na daljavo obsta-
jajo pomembne razlike v doživljanju tovrstne oblike šolanja pri šolajoči se
populaciji, ki so povezane z dolžino trajanja ukrepa pa tudi z obliko nje-
gove izvedbe. Kar zadeva šolanje na daljavo, velja omeniti vsaj nekaj speci-
fik, ki so povezane z njegovim trajanjem. Najprej, kot izpostavlja tudi Sve-
tovna zdravstvena organizacija (WHO, 2020), dolgotrajno spoprijemanje s
stresnimi faktorji, kakršen je tudi pandemija, pogosto proizvaja tako ime-
novano pandemsko utrujenost, ki se sicer nanaša predvsem na upoštevanje
in odnos posameznikov do ukrepov za zajezitev epidemije in se kaže kot
»nezadostno upoštevanje priporočil in omejitev, zmanjševanje informira-
nosti glede pandemije in nižja percepcija tveganj, povezanih s covidom-19«
(WHO, 2020: 7). O pandemski utrujenosti pa bi lahko govorili tudi širše –
kot o fenomenu, ki zaznamuje vsakdanje življenje oseb, ki so pod vplivom
dolgotrajne izpostavljenosti epidemiji in ukrepom, ki jo skušajo zajeziti. Ko
gre za področje izobraževanja, velja opozoriti na raziskave, ki kažejo na po-
rast težav z duševnim zdravjem pri mladih med prvim in drugim valom
epidemije (Stewart et al., 2021) pa tudi pri njihovih starših. Tako imeno-
vano izgorevanje staršev, ki ga opredeljujejo občutja izčrpanosti v staršev-
ski vlogi, kontrast trenutnega doživljanja s preteklim doživljanjem sebe kot
starša, občutki naveličanosti lastne vloge in čustveno oddaljevanje od svo-
jih otrok (Rosam et al., 2018), je sicer obstajalo še pred pandemijo (Roskam
et al., 2021), vendar raziskave kažejo, da so se tovrstna občutja med epide-
mijo povečala (Aguiar et al., 2021; Polónyiová, 2021), pri čemer je zaznati
dodaten porast tovrstne izgorelosti v drugem valu epidemije.
Hkrati se je med prvim in drugim valom šolanja na daljavo spremeni-
la tudi oblika izvedbe pouka na daljavo. Če je prvi val šolanja na daljavo ob
njegovi nenadnosti in izrednosti zaznamovala tudi nepripravljenost siste-
mov, je imelo šolsko polje za pripravo na drugi val šolanja na daljavo bistve-
no več časa. Nepričakovanost prvega zapiranja šol v kontekstu tehnološke
in pedagoško-didaktične nepripravljenosti šol na prenos vzgojno-izobraže-
valnih procesov na daljavo je bila vzrok – vsaj sprva – za sorazmerno poe-
nostavljene oblike šolskega dela, ki so se v veliki meri opirale predvsem na
individualno in samostojno delo učenk in učencev ob izdatni pomoči star-
šev, vsaj ko gre za otroke prvega triletja osnovne šole. Za zdaj edina soraz-
1 Nacionalna evalvacijska študija z naslovom Evalvacija poteka in učinkov izo-
braževanja na daljavo v času epidemije covida-19 na ravneh osnovnošolskega
in srednješolskega izobraževanja z vidika doseganja učnih ciljev in standar-
dov znanja ter z vidika socialno-čustvenega odzivanja je še v teku.
82
vale po obeh valovih šolanja na daljavo.1 Kljub temu lahko vendarle precej
zanesljivo predvidevamo, da med obema valoma šolanja na daljavo obsta-
jajo pomembne razlike v doživljanju tovrstne oblike šolanja pri šolajoči se
populaciji, ki so povezane z dolžino trajanja ukrepa pa tudi z obliko nje-
gove izvedbe. Kar zadeva šolanje na daljavo, velja omeniti vsaj nekaj speci-
fik, ki so povezane z njegovim trajanjem. Najprej, kot izpostavlja tudi Sve-
tovna zdravstvena organizacija (WHO, 2020), dolgotrajno spoprijemanje s
stresnimi faktorji, kakršen je tudi pandemija, pogosto proizvaja tako ime-
novano pandemsko utrujenost, ki se sicer nanaša predvsem na upoštevanje
in odnos posameznikov do ukrepov za zajezitev epidemije in se kaže kot
»nezadostno upoštevanje priporočil in omejitev, zmanjševanje informira-
nosti glede pandemije in nižja percepcija tveganj, povezanih s covidom-19«
(WHO, 2020: 7). O pandemski utrujenosti pa bi lahko govorili tudi širše –
kot o fenomenu, ki zaznamuje vsakdanje življenje oseb, ki so pod vplivom
dolgotrajne izpostavljenosti epidemiji in ukrepom, ki jo skušajo zajeziti. Ko
gre za področje izobraževanja, velja opozoriti na raziskave, ki kažejo na po-
rast težav z duševnim zdravjem pri mladih med prvim in drugim valom
epidemije (Stewart et al., 2021) pa tudi pri njihovih starših. Tako imeno-
vano izgorevanje staršev, ki ga opredeljujejo občutja izčrpanosti v staršev-
ski vlogi, kontrast trenutnega doživljanja s preteklim doživljanjem sebe kot
starša, občutki naveličanosti lastne vloge in čustveno oddaljevanje od svo-
jih otrok (Rosam et al., 2018), je sicer obstajalo še pred pandemijo (Roskam
et al., 2021), vendar raziskave kažejo, da so se tovrstna občutja med epide-
mijo povečala (Aguiar et al., 2021; Polónyiová, 2021), pri čemer je zaznati
dodaten porast tovrstne izgorelosti v drugem valu epidemije.
Hkrati se je med prvim in drugim valom šolanja na daljavo spremeni-
la tudi oblika izvedbe pouka na daljavo. Če je prvi val šolanja na daljavo ob
njegovi nenadnosti in izrednosti zaznamovala tudi nepripravljenost siste-
mov, je imelo šolsko polje za pripravo na drugi val šolanja na daljavo bistve-
no več časa. Nepričakovanost prvega zapiranja šol v kontekstu tehnološke
in pedagoško-didaktične nepripravljenosti šol na prenos vzgojno-izobraže-
valnih procesov na daljavo je bila vzrok – vsaj sprva – za sorazmerno poe-
nostavljene oblike šolskega dela, ki so se v veliki meri opirale predvsem na
individualno in samostojno delo učenk in učencev ob izdatni pomoči star-
šev, vsaj ko gre za otroke prvega triletja osnovne šole. Za zdaj edina soraz-
1 Nacionalna evalvacijska študija z naslovom Evalvacija poteka in učinkov izo-
braževanja na daljavo v času epidemije covida-19 na ravneh osnovnošolskega
in srednješolskega izobraževanja z vidika doseganja učnih ciljev in standar-
dov znanja ter z vidika socialno-čustvenega odzivanja je še v teku.
82
