Page 84 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 84
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Epidemija je na raziskavo vplivala na več načinov, kar zadeva izpelja-
vo intervjujev, pa velja omeniti predvsem dva učinka omenjenega obdobja
na izvedbo raziskave. Glede na siceršnji fokus raziskave na medijske prak
se mladih ter medijsko posredovanost vzgoje in izobraževanja na daljavo v
obdobjih epidemije smo se odločili, da v vprašalnik polstrukturiranih in-
tervjujev vključimo tudi vprašanja, ki naslavljajo šolanje na daljavo in spre-
membe vsakdanjega življenja, ki so povezane z njim. S tem namenom smo
v intervju dodali tri vprašanja, s katerimi smo skušali pridobiti vpogled v
šolski dan med epidemijo, v prednosti in slabosti šolanja na daljavo in v
živo, kot jih razumejo učenci in dijaki, ter v oceno lastnega znanja, ki so ga
pridobili med šolanjem na daljavo. Druga posledica raziskovanja med epi-
demijo pa zadeva obliko izvedbe intervjujev. Ker smo intervjuje začeli iz-
vajati s februarjem, torej še preden so se vsi šolajoči se vrnili nazaj v šole,
in zaradi negotovosti glede prihodnjega gibanja epidemije, smo se odloči-
li, da bomo intervjuje izvedli na daljavo, prek spletnega videokonferenčne-
ga sistema Zoom. Ob tej odločitvi se nam je zastavilo tudi vprašanje glede
velikosti intervjuvanih skupin. V pilotni izvedbi intervjujev se je namreč
izkazalo, da je izvedba intervjuja s skupino štirih udeležencev razmeroma
zahtevna, zato smo se po dodatni preučitvi literature (gl. npr. Lobe in Mor-
gan, 2020) odločili, da intervjuje izvedemo v dvojicah in trojicah.
V obdobju od marca do junija 2021 smo tako opravili 27 skupinskih in-
tervjujev z osnovnošolci zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in di-
jaki gimnazij ter poklicnih in strokovnih srednjih šol.
Sodelujoče smo rekrutirali prek šol (z dopisom ravnateljem, ravnate-
ljicam in svetovalnim delavkam), pri čemer smo skušali doseči vključitev
različnih šolajočih se posameznikov in posameznic. Pri izboru šol smo se
pri osnovnih šolah oprli na merilo urbanosti/ruralnosti ter kompleksnosti
same šole, h kateri pomembno prispevata socialno-ekonomski in kulturni
status učenk in učencev. Na ravni srednjih šol smo merilo kompleksnosti
šole nadomestili z merilom šolskega programa, ki ga obiskujejo dijaki, ter
s tem v vzorec zajeli dijake gimnazij pa tudi dijake srednjih poklicnih in
strokovnih šol.
Od vseh mladoletnih sodelujočih, ki predstavljajo večino našega vzor-
ca, smo pridobili informirana soglasja njihovih staršev, sogovorce pa smo
na načelo anonimnosti in zaupnosti še enkrat opozorili neposredno pred
začetkom intervjuja, ko smo jim tudi pojasnili in predstavili namen raz-
iskave ter način obdelave podatkov. V intervjuje smo vključili skupaj 67
mladih iz raznolikih družinskih in šolskih okolij, od tega 30 fantov (45 %)
84
Epidemija je na raziskavo vplivala na več načinov, kar zadeva izpelja-
vo intervjujev, pa velja omeniti predvsem dva učinka omenjenega obdobja
na izvedbo raziskave. Glede na siceršnji fokus raziskave na medijske prak
se mladih ter medijsko posredovanost vzgoje in izobraževanja na daljavo v
obdobjih epidemije smo se odločili, da v vprašalnik polstrukturiranih in-
tervjujev vključimo tudi vprašanja, ki naslavljajo šolanje na daljavo in spre-
membe vsakdanjega življenja, ki so povezane z njim. S tem namenom smo
v intervju dodali tri vprašanja, s katerimi smo skušali pridobiti vpogled v
šolski dan med epidemijo, v prednosti in slabosti šolanja na daljavo in v
živo, kot jih razumejo učenci in dijaki, ter v oceno lastnega znanja, ki so ga
pridobili med šolanjem na daljavo. Druga posledica raziskovanja med epi-
demijo pa zadeva obliko izvedbe intervjujev. Ker smo intervjuje začeli iz-
vajati s februarjem, torej še preden so se vsi šolajoči se vrnili nazaj v šole,
in zaradi negotovosti glede prihodnjega gibanja epidemije, smo se odloči-
li, da bomo intervjuje izvedli na daljavo, prek spletnega videokonferenčne-
ga sistema Zoom. Ob tej odločitvi se nam je zastavilo tudi vprašanje glede
velikosti intervjuvanih skupin. V pilotni izvedbi intervjujev se je namreč
izkazalo, da je izvedba intervjuja s skupino štirih udeležencev razmeroma
zahtevna, zato smo se po dodatni preučitvi literature (gl. npr. Lobe in Mor-
gan, 2020) odločili, da intervjuje izvedemo v dvojicah in trojicah.
V obdobju od marca do junija 2021 smo tako opravili 27 skupinskih in-
tervjujev z osnovnošolci zadnjega vzgojno-izobraževalnega obdobja in di-
jaki gimnazij ter poklicnih in strokovnih srednjih šol.
Sodelujoče smo rekrutirali prek šol (z dopisom ravnateljem, ravnate-
ljicam in svetovalnim delavkam), pri čemer smo skušali doseči vključitev
različnih šolajočih se posameznikov in posameznic. Pri izboru šol smo se
pri osnovnih šolah oprli na merilo urbanosti/ruralnosti ter kompleksnosti
same šole, h kateri pomembno prispevata socialno-ekonomski in kulturni
status učenk in učencev. Na ravni srednjih šol smo merilo kompleksnosti
šole nadomestili z merilom šolskega programa, ki ga obiskujejo dijaki, ter
s tem v vzorec zajeli dijake gimnazij pa tudi dijake srednjih poklicnih in
strokovnih šol.
Od vseh mladoletnih sodelujočih, ki predstavljajo večino našega vzor-
ca, smo pridobili informirana soglasja njihovih staršev, sogovorce pa smo
na načelo anonimnosti in zaupnosti še enkrat opozorili neposredno pred
začetkom intervjuja, ko smo jim tudi pojasnili in predstavili namen raz-
iskave ter način obdelave podatkov. V intervjuje smo vključili skupaj 67
mladih iz raznolikih družinskih in šolskih okolij, od tega 30 fantov (45 %)
84
