Page 81 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 81
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-343-1.81-96
Pandemična edukacija: izkušnje in doživljanje
šolanja na daljavo pri učencih in dijakih
v Sloveniji
Nika Šušterič, Veronika Tašner, Katja Koren Ošljak, Tanja Oblak Črnič
1 Uvod
Epidemija covida-19 je radikalno posegla v bolj ali manj vse sfere naših
življenj, še posebej pa je zaznamovala in predrugačila življenja otrok in mla-
dostnikov. V Sloveniji je prvemu šoku ob pandemiji in ukrepih, sprejetih za
njeno zajezitev, ki so vključevali tudi fizično in socialno izolacijo ter zapi-
ranje javnega življenja, kar je vključevalo tudi prenos šolanja na daljavo, na
katero ni bil pripravljen nihče (Kodelja, 2020; Medveš, 2020), sledilo olajša-
nje v poletnih mesecih leta 2020, ko smo – tudi s preleti letal – proslavljali
odpravo virusa v Sloveniji. Kljub temu se je epidemiološka situacija začela
znova zaostrovati še pred začetkom naslednjega šolskega leta, ko smo znova
zaznavali rast okužb z virusom SARS-CoV-2. Novo šolsko leto je bilo tako
že v začetku pričakano s skrbjo glede dolgoročne izvedbe šolanja. Z drugo
polovico oktobra 2020 so se strahovi o vnovičnem prehodu na šolanje na
daljavo tudi uresničili – šolanje na daljavo je za večino učencev potekalo od
oktobra 2020 do sredine februarja 2021 (Kustec et al., 2021: 8–9).
V Sloveniji in tudi v drugih državah je od začetka epidemije do danes
nastalo že kar nekaj raziskav, ki tematizirajo učinke in posledice šolanja na
daljavo na različne vidike vsakdanjega življenja šolajoče se populacije (Ba-
umkirher, 2020; Ewing in Cooper, 2020; Gabrovec et al., 2021; Jones, Mitra
in Bhuiyan, 2021; Mælan, Gustavsen in Stranger -Johannessen, 2021; Oblak
Črnič, 2020; OECD 2020; Rupnik Vec et al., 2020). Predvsem v slovenskem
prostoru pa je nastalo nekaj manj raziskav, ki so omenjene učinke preuče-
81
Pandemična edukacija: izkušnje in doživljanje
šolanja na daljavo pri učencih in dijakih
v Sloveniji
Nika Šušterič, Veronika Tašner, Katja Koren Ošljak, Tanja Oblak Črnič
1 Uvod
Epidemija covida-19 je radikalno posegla v bolj ali manj vse sfere naših
življenj, še posebej pa je zaznamovala in predrugačila življenja otrok in mla-
dostnikov. V Sloveniji je prvemu šoku ob pandemiji in ukrepih, sprejetih za
njeno zajezitev, ki so vključevali tudi fizično in socialno izolacijo ter zapi-
ranje javnega življenja, kar je vključevalo tudi prenos šolanja na daljavo, na
katero ni bil pripravljen nihče (Kodelja, 2020; Medveš, 2020), sledilo olajša-
nje v poletnih mesecih leta 2020, ko smo – tudi s preleti letal – proslavljali
odpravo virusa v Sloveniji. Kljub temu se je epidemiološka situacija začela
znova zaostrovati še pred začetkom naslednjega šolskega leta, ko smo znova
zaznavali rast okužb z virusom SARS-CoV-2. Novo šolsko leto je bilo tako
že v začetku pričakano s skrbjo glede dolgoročne izvedbe šolanja. Z drugo
polovico oktobra 2020 so se strahovi o vnovičnem prehodu na šolanje na
daljavo tudi uresničili – šolanje na daljavo je za večino učencev potekalo od
oktobra 2020 do sredine februarja 2021 (Kustec et al., 2021: 8–9).
V Sloveniji in tudi v drugih državah je od začetka epidemije do danes
nastalo že kar nekaj raziskav, ki tematizirajo učinke in posledice šolanja na
daljavo na različne vidike vsakdanjega življenja šolajoče se populacije (Ba-
umkirher, 2020; Ewing in Cooper, 2020; Gabrovec et al., 2021; Jones, Mitra
in Bhuiyan, 2021; Mælan, Gustavsen in Stranger -Johannessen, 2021; Oblak
Črnič, 2020; OECD 2020; Rupnik Vec et al., 2020). Predvsem v slovenskem
prostoru pa je nastalo nekaj manj raziskav, ki so omenjene učinke preuče-
81
