Page 83 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 83
ndemična eduk acija: izkušnje in doživljanje šolanja na daljavo pr i učencih in dijakih
merno izčrpna in uradna analiza šolanja na daljavo, ki jo imamo v Sloveni-
ji in je nastala po prvem krogu šolanja na daljavo (Rupnik Vec et al., 2020),
je tako pokazala, da je 61 % učenk in učencev razredne stopnje odgovorilo,
da učiteljica pouk navadno izvaja tako, da jim pošilja navodila za samos-
tojno delo, enako pa velja za 55 % učenk in učencev predmetne stopnje ter
39 % dijakov in dijakinj. Kar zadeva zaznavo pogostosti stikov z učiteljico,
je 37 % učenk razredne stopnje poročalo, da so se z učiteljico srečali največ
enkrat tedensko, enako pa velja za 50 % učencev predmetne stopnje ter 49
% dijakov in dijakinj. Glede na priporočila, ki jih je ministrstvo pripravilo
za šolsko leto 2020/21 (Kustec et al., 2020), lahko predvidevamo, da je šola-
nje na daljavo v drugem krogu potekalo drugače, z manjšo količino indivi-
dualnega dela in večjo količino pouka prek videokonferenc, kar je omogo-
čalo vzpostavitev šolskega urnika in strukturiranje šolskega dne, ki je bliže
organizaciji šolanja v živo in običajnim šolskim rutinam.
Na ozadju zgoraj orisanih sprememb med prvim in drugim valom epi-
demije in posledično prvim in drugim krogom šolanja na daljavo lahko re-
čemo, da analize, ki so bile opravljene po prvem krogu šolanja na daljavo,
še zdaleč ne kažejo izčrpne slike doživljanja in posledic omenjenega ukre-
pa za mlade ter kličejo po dopolnitvi z raziskavami in analizami, ki so bile
opravljene po tem. Obstoječi primanjkljaj bomo vsaj deloma skušali zapol-
niti s tem prispevkom, v katerem ponujamo preliminarni vpogled v izku-
šnje in doživljanje šolanja na daljavo po obeh valovih epidemije, kot so o
njih poročali osnovnošolci in srednješolci v Sloveniji.
2 Zasnova raziskave in metodologija
Raziskavo, katere izsledke predstavljamo v nadaljevanju, smo izvedli v
okviru temeljnega projekta Medijski repertoarji mladih: socialni, kulturni
in politični aspekti digitaliziranega vsakdana.2 V sklopu prve faze projek-
ta smo se osredinili na pridobivanje vpogledov v medijske prakse mladih,
družinsko regulacijo medijske rabe mladih in na vrstniške vidike medij-
skih praks, poleg tega pa smo pozornost namenili tudi umeščanju medijev
in tehnologije v šolah. S tem namenom smo pripravili in izvedli kvalitativ-
no raziskavo, ki jo tvorijo polstrukturirani skupinski intervjuji, mapira-
nje medijskih omrežij in kratek anketni vprašalnik; v tem prispevku pa
se bomo osredinili le na uvide, pridobljene v intervjujih z osnovnošolci in
srednješolci.
2 Več o raziskavi, ki jo financira ARRS, šifra JP-2564, najdete na medijimladih.si.
83
merno izčrpna in uradna analiza šolanja na daljavo, ki jo imamo v Sloveni-
ji in je nastala po prvem krogu šolanja na daljavo (Rupnik Vec et al., 2020),
je tako pokazala, da je 61 % učenk in učencev razredne stopnje odgovorilo,
da učiteljica pouk navadno izvaja tako, da jim pošilja navodila za samos-
tojno delo, enako pa velja za 55 % učenk in učencev predmetne stopnje ter
39 % dijakov in dijakinj. Kar zadeva zaznavo pogostosti stikov z učiteljico,
je 37 % učenk razredne stopnje poročalo, da so se z učiteljico srečali največ
enkrat tedensko, enako pa velja za 50 % učencev predmetne stopnje ter 49
% dijakov in dijakinj. Glede na priporočila, ki jih je ministrstvo pripravilo
za šolsko leto 2020/21 (Kustec et al., 2020), lahko predvidevamo, da je šola-
nje na daljavo v drugem krogu potekalo drugače, z manjšo količino indivi-
dualnega dela in večjo količino pouka prek videokonferenc, kar je omogo-
čalo vzpostavitev šolskega urnika in strukturiranje šolskega dne, ki je bliže
organizaciji šolanja v živo in običajnim šolskim rutinam.
Na ozadju zgoraj orisanih sprememb med prvim in drugim valom epi-
demije in posledično prvim in drugim krogom šolanja na daljavo lahko re-
čemo, da analize, ki so bile opravljene po prvem krogu šolanja na daljavo,
še zdaleč ne kažejo izčrpne slike doživljanja in posledic omenjenega ukre-
pa za mlade ter kličejo po dopolnitvi z raziskavami in analizami, ki so bile
opravljene po tem. Obstoječi primanjkljaj bomo vsaj deloma skušali zapol-
niti s tem prispevkom, v katerem ponujamo preliminarni vpogled v izku-
šnje in doživljanje šolanja na daljavo po obeh valovih epidemije, kot so o
njih poročali osnovnošolci in srednješolci v Sloveniji.
2 Zasnova raziskave in metodologija
Raziskavo, katere izsledke predstavljamo v nadaljevanju, smo izvedli v
okviru temeljnega projekta Medijski repertoarji mladih: socialni, kulturni
in politični aspekti digitaliziranega vsakdana.2 V sklopu prve faze projek-
ta smo se osredinili na pridobivanje vpogledov v medijske prakse mladih,
družinsko regulacijo medijske rabe mladih in na vrstniške vidike medij-
skih praks, poleg tega pa smo pozornost namenili tudi umeščanju medijev
in tehnologije v šolah. S tem namenom smo pripravili in izvedli kvalitativ-
no raziskavo, ki jo tvorijo polstrukturirani skupinski intervjuji, mapira-
nje medijskih omrežij in kratek anketni vprašalnik; v tem prispevku pa
se bomo osredinili le na uvide, pridobljene v intervjujih z osnovnošolci in
srednješolci.
2 Več o raziskavi, ki jo financira ARRS, šifra JP-2564, najdete na medijimladih.si.
83
