Page 73 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 73
pouk slovenščine v furlaniji - julijski krajini med epidemijo covida-19 ...
ke izražanje v tem jeziku lažje (Jagodic, 2019). Ravno to pri usvajanju dveh
ali več jezikov izpostavljata tudi P. Lightbown in N. Spada (2006: 26), in si-
cer naj bi vzroke za omejitve pri usvajanju določenega jezika lahko pripisali
večji izpostavljenosti enemu jeziku ali temu, da je določen jezik bolj cenjen
v skupnosti oz. mu je posameznik bolj naklonjen.
V času, ko so se otroci in mladi šolali od doma, torej izven pedagoško
strukturiranega in vodenega pouka, je bilo priložnosti za razvijanje spora-
zumevalne zmožnosti v slovenščini bistveno manj. Sporazumevalno zmož
nost6 v pričujočem članku razumemo kot nadpomenko jezikovne in strate-
ške zmožnosti, ki jo I. Ferbežar (1999, 419–422) razlaga kot zmožnost, kako
pridobljeno in usvojeno jezikovno znanje uporabiti v primernih govornih
položajih oz. konkretnih okoliščinah in za določen namen.7 Poenostavljeno
lahko rečemo, da je jezikovna zmožnost brez posameznikove sposobnosti
uporabe, torej strateške zmožnosti, v konkretnih okoliščinah brez vrednos-
ti (Melinc Mlekuž, 2019). Z namenom spletnega usvajanja jezika v času šo-
lanja na daljavo in izpostavljanja govorcev, predvsem šolajočih, različnim
kodom in različicam slovenskega jezika je na portalu SMeJse – Slovenščina
kot manjšinski jezik nastal razdelek Pouk na daljavo # koronačas, kjer smo
objavljali raznolike vsebine, ki bi šolajočim pomagale razvijati sporazume-
valno zmožnost8 v vseh zvrsteh in različicah slovenskega jezika.
4 Odzivi na izražene težave v času pouka na daljavo
Strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slovenskim učnim
jezikom v Italiji, ki so sodelovali v naši raziskavi, so izpostavili nekatere iz-
6 Po Cumminsu (1981) potrebuje posameznik za doseganje osnovne sporazumevalne
zmožnosti od enega do treh let, za doseganje druge ravni, da bi dohitel domače go-
vorce, pa potrebuje več časa, pet oz. od pet do sedem let od začetne redne izpostavit
ve J2. Stopnja otrokovega znanja J1 naj bi napovedala razvoj J2.
7 Po Canaleu in Swainu (1980, 1–47) sporazumevalno zmožnost sestavljajo tri del-
ne zmožnosti, in sicer slovnična, sociolingvistična in strateška zmožnost. Po Ba-
chmanu in Palmerju (1996) je sporazumevalna zmožnost sestav jezikovnega znanja
oz. zmožnosti, ki je sestavljen iz organizacijskega znanja in pragmatičnega znanja,
in strateške zmožnosti, ki posamezniku omogoča, da učinkovito uporabi jezikovno
znanje in druge sestavine za dosego sporazumevalnega cilja (Melinc Mlekuž, 2019).
8 Sporazumevalno zmožnost (Baloh 2012, Ferbežar 1999; Grgič 2016, 2019; Mikolič
2005) opredeljujemo kot kompleksno zmožnost, sestavljeno iz delnih zmožnosti, ki
so med seboj povezane in vplivajo druga na drugo. Poleg jezikovne zmožnosti, ki
jo sestavljajo poimenovalna, skladenjska, pravorečna, pravopisna in besedilna zmo-
žnost, ki jo sestavljata tudi pragmatična oz. sociolingvistična zmožnost ter strateš
ka zmožnost, ki zajema poznavanje različnih sporazumevalnih strategij in omogo-
ča učinkovito uporabo vseh teh zmožnosti med sporazumevanjem, je pomemben del
tudi motivacija za rabo jezika (Melinc Mlekuž, 2019).
73
ke izražanje v tem jeziku lažje (Jagodic, 2019). Ravno to pri usvajanju dveh
ali več jezikov izpostavljata tudi P. Lightbown in N. Spada (2006: 26), in si-
cer naj bi vzroke za omejitve pri usvajanju določenega jezika lahko pripisali
večji izpostavljenosti enemu jeziku ali temu, da je določen jezik bolj cenjen
v skupnosti oz. mu je posameznik bolj naklonjen.
V času, ko so se otroci in mladi šolali od doma, torej izven pedagoško
strukturiranega in vodenega pouka, je bilo priložnosti za razvijanje spora-
zumevalne zmožnosti v slovenščini bistveno manj. Sporazumevalno zmož
nost6 v pričujočem članku razumemo kot nadpomenko jezikovne in strate-
ške zmožnosti, ki jo I. Ferbežar (1999, 419–422) razlaga kot zmožnost, kako
pridobljeno in usvojeno jezikovno znanje uporabiti v primernih govornih
položajih oz. konkretnih okoliščinah in za določen namen.7 Poenostavljeno
lahko rečemo, da je jezikovna zmožnost brez posameznikove sposobnosti
uporabe, torej strateške zmožnosti, v konkretnih okoliščinah brez vrednos-
ti (Melinc Mlekuž, 2019). Z namenom spletnega usvajanja jezika v času šo-
lanja na daljavo in izpostavljanja govorcev, predvsem šolajočih, različnim
kodom in različicam slovenskega jezika je na portalu SMeJse – Slovenščina
kot manjšinski jezik nastal razdelek Pouk na daljavo # koronačas, kjer smo
objavljali raznolike vsebine, ki bi šolajočim pomagale razvijati sporazume-
valno zmožnost8 v vseh zvrsteh in različicah slovenskega jezika.
4 Odzivi na izražene težave v času pouka na daljavo
Strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slovenskim učnim
jezikom v Italiji, ki so sodelovali v naši raziskavi, so izpostavili nekatere iz-
6 Po Cumminsu (1981) potrebuje posameznik za doseganje osnovne sporazumevalne
zmožnosti od enega do treh let, za doseganje druge ravni, da bi dohitel domače go-
vorce, pa potrebuje več časa, pet oz. od pet do sedem let od začetne redne izpostavit
ve J2. Stopnja otrokovega znanja J1 naj bi napovedala razvoj J2.
7 Po Canaleu in Swainu (1980, 1–47) sporazumevalno zmožnost sestavljajo tri del-
ne zmožnosti, in sicer slovnična, sociolingvistična in strateška zmožnost. Po Ba-
chmanu in Palmerju (1996) je sporazumevalna zmožnost sestav jezikovnega znanja
oz. zmožnosti, ki je sestavljen iz organizacijskega znanja in pragmatičnega znanja,
in strateške zmožnosti, ki posamezniku omogoča, da učinkovito uporabi jezikovno
znanje in druge sestavine za dosego sporazumevalnega cilja (Melinc Mlekuž, 2019).
8 Sporazumevalno zmožnost (Baloh 2012, Ferbežar 1999; Grgič 2016, 2019; Mikolič
2005) opredeljujemo kot kompleksno zmožnost, sestavljeno iz delnih zmožnosti, ki
so med seboj povezane in vplivajo druga na drugo. Poleg jezikovne zmožnosti, ki
jo sestavljajo poimenovalna, skladenjska, pravorečna, pravopisna in besedilna zmo-
žnost, ki jo sestavljata tudi pragmatična oz. sociolingvistična zmožnost ter strateš
ka zmožnost, ki zajema poznavanje različnih sporazumevalnih strategij in omogo-
ča učinkovito uporabo vseh teh zmožnosti med sporazumevanjem, je pomemben del
tudi motivacija za rabo jezika (Melinc Mlekuž, 2019).
73
