Page 72 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 72
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
zikovni razvoj narekujejo tudi individualne zmožnosti oz. predispozicije,
značajske značilnosti, izpostavljenost jeziku in v veliki meri tudi potreba
ter možnost uporabe. Z nenadno ukinitvijo rednega pouka v šoli so za vse
učence, še posebej pa za otroke iz neslovensko govorečih družin umanjka-
le priložnosti in možnosti za rabo slovenskega jezika, poleg rednega pouka
v šolskih prostorih so bili namreč ukinjeni tudi obšolske dejavnosti in po-
daljšano bivanje v šoli, zaprti so bili tudi dijaški in mladinski domovi. Pri
interakciji s sošolci in z učitelji se namreč učenci v pedagoško strukturira-
nem okolju srečujejo s tremi domenami diskurza (Thürmann et al., 2010:
8–9): z neformalno interakcijo s sošolci, kjer ima jezik predvsem funkcijo
navezovanja in ohranjanja socialnih stikov in kjer se imajo možnost spora-
zumevati v slovenskem jeziku z vsakdanjimi sporazumevalnimi vzorci, pa
čeprav mnogokrat prehajajo v italijanščino; ob tem tudi z organizacijskim
ali administrativnim diskurzom, ki se navezuje na informacije o poteku
pouka, šolskih in obšolskih dejavnosti, ocenjevanju ipd.; in nenazadnje z
akademskim diskurzom, v katerem usvajajo novo znanje.
3.1 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini
med poukom na daljavo
Intervjuvani učitelji, sodelujoči v naši raziskavi, so na vprašanje, zakaj so se
po njihovem mnenju neslovensko oz. italijansko govoreči starši odločili za
vpis svojega otroka v slovenski vrtec in kasneje šolo, izpostavili, da marsi-
katerega neslovensko govorečega starša k vpisu otroka v šolo s slovenskim
učnim jezikom pritegnejo dodaten jezik, prednosti dvojezičnosti, sloven-
ščina kot bližnji jezik Slovenije in s tem več zaposlitvenih možnosti, pri tem
pa je njihovo zanimanje za slovensko narodno in jezikovno skupnost v Ita-
liji ter slovensko kulturo in identiteto zanemarljivo oz. drugotnega pome-
na. Osrednji prostor razvijanja sporazumevalnih praks in priložnosti za
rabo slovenskega jezika za vse šolajoče, zlasti pa za otroke iz neslovensko
govorečih družin, je pedagoško strukturirano okolje. Intervjuvani učitelji
se izpostavili, da so uspešnejši tisti učenci, ki so poleg formalnega učenja
slovenščine pri pouku deležni tudi neformalnega usvajanja jezika v med-
vrstniškem dialogu. Okoliščin, kjer bi bili govorci slovenščine na naselit-
venem območju slovenske jezikovne in narodnostne skupnosti v Italiji iz-
postavljeni različnim rabam slovenskega jezika, je drugače namreč malo.
Otroci in mladostniki raje spremljajo medije (televizijo, radio, internet, ča-
sopise in revije) v italijanščini, tudi v pogovorih izven šole je italijanščina
pogosteje izbrani kod, saj se predpostavlja, da bo za vse vpletene sogovorni-
72
zikovni razvoj narekujejo tudi individualne zmožnosti oz. predispozicije,
značajske značilnosti, izpostavljenost jeziku in v veliki meri tudi potreba
ter možnost uporabe. Z nenadno ukinitvijo rednega pouka v šoli so za vse
učence, še posebej pa za otroke iz neslovensko govorečih družin umanjka-
le priložnosti in možnosti za rabo slovenskega jezika, poleg rednega pouka
v šolskih prostorih so bili namreč ukinjeni tudi obšolske dejavnosti in po-
daljšano bivanje v šoli, zaprti so bili tudi dijaški in mladinski domovi. Pri
interakciji s sošolci in z učitelji se namreč učenci v pedagoško strukturira-
nem okolju srečujejo s tremi domenami diskurza (Thürmann et al., 2010:
8–9): z neformalno interakcijo s sošolci, kjer ima jezik predvsem funkcijo
navezovanja in ohranjanja socialnih stikov in kjer se imajo možnost spora-
zumevati v slovenskem jeziku z vsakdanjimi sporazumevalnimi vzorci, pa
čeprav mnogokrat prehajajo v italijanščino; ob tem tudi z organizacijskim
ali administrativnim diskurzom, ki se navezuje na informacije o poteku
pouka, šolskih in obšolskih dejavnosti, ocenjevanju ipd.; in nenazadnje z
akademskim diskurzom, v katerem usvajajo novo znanje.
3.1 Razvijanje sporazumevalne zmožnosti v slovenščini
med poukom na daljavo
Intervjuvani učitelji, sodelujoči v naši raziskavi, so na vprašanje, zakaj so se
po njihovem mnenju neslovensko oz. italijansko govoreči starši odločili za
vpis svojega otroka v slovenski vrtec in kasneje šolo, izpostavili, da marsi-
katerega neslovensko govorečega starša k vpisu otroka v šolo s slovenskim
učnim jezikom pritegnejo dodaten jezik, prednosti dvojezičnosti, sloven-
ščina kot bližnji jezik Slovenije in s tem več zaposlitvenih možnosti, pri tem
pa je njihovo zanimanje za slovensko narodno in jezikovno skupnost v Ita-
liji ter slovensko kulturo in identiteto zanemarljivo oz. drugotnega pome-
na. Osrednji prostor razvijanja sporazumevalnih praks in priložnosti za
rabo slovenskega jezika za vse šolajoče, zlasti pa za otroke iz neslovensko
govorečih družin, je pedagoško strukturirano okolje. Intervjuvani učitelji
se izpostavili, da so uspešnejši tisti učenci, ki so poleg formalnega učenja
slovenščine pri pouku deležni tudi neformalnega usvajanja jezika v med-
vrstniškem dialogu. Okoliščin, kjer bi bili govorci slovenščine na naselit-
venem območju slovenske jezikovne in narodnostne skupnosti v Italiji iz-
postavljeni različnim rabam slovenskega jezika, je drugače namreč malo.
Otroci in mladostniki raje spremljajo medije (televizijo, radio, internet, ča-
sopise in revije) v italijanščini, tudi v pogovorih izven šole je italijanščina
pogosteje izbrani kod, saj se predpostavlja, da bo za vse vpletene sogovorni-
72
