Page 68 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 68
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Pouk v vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slovenskim učnim jezi-
kom v Italiji, od vrtcev do drugostopenjskih srednjih šol v Tržaški in Gori-
ški pokrajini ter v večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim
poukom v Špetru na Videmskem, poteka po razvojnih smernicah italijan-
skega ministrstva za šolstvo, ki sicer veljajo za večinske šole v Italiji, niso pa
posebej prilagojene za jezikovno heterogene skupine v manjšinskih vzgoj-
no-izobraževalnih ustanovah. Šolski programi za slovenske šole so enaki
kot za italijanske šole z dodatnim predmetom slovenski jezik in literatu-
ra ter nekaterimi vsebinskimi dodatki pri zgodovini in zemljepisu (Boga-
tec, 2015). Učitelji slovenščine se v osnovi teh šolskih smernic sicer držijo,
vendar so pri izbiri učnih vsebin in učbenikov precej avtonomni (Melinc
Mlekuž, 2019). Učitelji preizkušajo različne metodične prilagoditve za do-
seganje temeljnih učnih ciljev za pouk slovenščine kot J1, pa čeprav je slo-
venščina za mnoge učence J2.1 Iz raziskave N. Bogatec (2015) je namreč
jasno, da slovenščina za pomemben delež učencev in dijakov ni prvi ali pri-
marni jezik. M. Grgič (2017) pa zavrača tudi predpostavko, da bi šole same
po sebi zagotavljale ustrezno izpostavljenost slovenščini tudi v neformal-
nem sporazumevanju oz. bi nudile možnost učenja po sistemu popolne po-
topitve oz. jezikovne kopeli. Prav tako zavrača mnenje, da naj bi bil manj-
šinski jezik za učence prevladujoči jezik okolja, možnosti in priložnosti za
rabo izven didaktično strukturiranega okolja je namreč malo. Z namenom
spodbujanja različnih rab živega slovenskega jezika na območju slovensko-
-italijanskega jezikovnega stikanja, predvsem v Italiji, je leta 2017 nastala
platforma SMeJse – Slovenščina kot manjšinski jezik, s ciljem, da se zagoto-
vijo visoka sporazumevalna zmožnost v vseh zvrsteh in različicah sloven-
skega jezika, uravnotežena dvojezičnost in razvoj tudi lokalnih idiomov, a
znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma (Grgič, 2017). V času pouka
na daljavo med epidemijo covida-19 smo v okviru projekta Nadgradnja in
aktualizacija portala SMeJse na portalu2 objavili preko 230 vsebin in prip-
1 M. Grgič (2017) razlikuje prvi in primarni jezik, in sicer primarni jezik označuje kot
tisti jezik, ki mu je govorec izpostavljen kontinuirano dlje časa v čim različnejših
sporazumevalnih okoliščinah, oblikah in rabah. Tuji jezik je po J. Skela in M. Daga-
rin Fojkar (2009) jezik, ki mu je učenec izpostavljen predvsem pri pouku oz. pri šol-
skem izobraževanju. Kot najpomembnejšo razliko med drugim in tujim jezikom se
omenja širina področja rabe jezika. Tuji jezik je omejen predvsem na razredno oko-
lje, drugi pa na širšo družbeno rabo. Drugemu jeziku je učenec izpostavljen v šoli
in zunaj nje, medtem ko se tuji jezik razume kot jezik, ki ga govorci neke jezikovne
skupnosti ne sprejemajo kot lastno sredstvo komunikacije.
2 Portal SM(e)Jse je dostopen na tem naslovu: https://www.smejse.it/.
68
Pouk v vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slovenskim učnim jezi-
kom v Italiji, od vrtcev do drugostopenjskih srednjih šol v Tržaški in Gori-
ški pokrajini ter v večstopenjski šoli s slovensko-italijanskim dvojezičnim
poukom v Špetru na Videmskem, poteka po razvojnih smernicah italijan-
skega ministrstva za šolstvo, ki sicer veljajo za večinske šole v Italiji, niso pa
posebej prilagojene za jezikovno heterogene skupine v manjšinskih vzgoj-
no-izobraževalnih ustanovah. Šolski programi za slovenske šole so enaki
kot za italijanske šole z dodatnim predmetom slovenski jezik in literatu-
ra ter nekaterimi vsebinskimi dodatki pri zgodovini in zemljepisu (Boga-
tec, 2015). Učitelji slovenščine se v osnovi teh šolskih smernic sicer držijo,
vendar so pri izbiri učnih vsebin in učbenikov precej avtonomni (Melinc
Mlekuž, 2019). Učitelji preizkušajo različne metodične prilagoditve za do-
seganje temeljnih učnih ciljev za pouk slovenščine kot J1, pa čeprav je slo-
venščina za mnoge učence J2.1 Iz raziskave N. Bogatec (2015) je namreč
jasno, da slovenščina za pomemben delež učencev in dijakov ni prvi ali pri-
marni jezik. M. Grgič (2017) pa zavrača tudi predpostavko, da bi šole same
po sebi zagotavljale ustrezno izpostavljenost slovenščini tudi v neformal-
nem sporazumevanju oz. bi nudile možnost učenja po sistemu popolne po-
topitve oz. jezikovne kopeli. Prav tako zavrača mnenje, da naj bi bil manj-
šinski jezik za učence prevladujoči jezik okolja, možnosti in priložnosti za
rabo izven didaktično strukturiranega okolja je namreč malo. Z namenom
spodbujanja različnih rab živega slovenskega jezika na območju slovensko-
-italijanskega jezikovnega stikanja, predvsem v Italiji, je leta 2017 nastala
platforma SMeJse – Slovenščina kot manjšinski jezik, s ciljem, da se zagoto-
vijo visoka sporazumevalna zmožnost v vseh zvrsteh in različicah sloven-
skega jezika, uravnotežena dvojezičnost in razvoj tudi lokalnih idiomov, a
znotraj slovenskega jezikovnega kontinuuma (Grgič, 2017). V času pouka
na daljavo med epidemijo covida-19 smo v okviru projekta Nadgradnja in
aktualizacija portala SMeJse na portalu2 objavili preko 230 vsebin in prip-
1 M. Grgič (2017) razlikuje prvi in primarni jezik, in sicer primarni jezik označuje kot
tisti jezik, ki mu je govorec izpostavljen kontinuirano dlje časa v čim različnejših
sporazumevalnih okoliščinah, oblikah in rabah. Tuji jezik je po J. Skela in M. Daga-
rin Fojkar (2009) jezik, ki mu je učenec izpostavljen predvsem pri pouku oz. pri šol-
skem izobraževanju. Kot najpomembnejšo razliko med drugim in tujim jezikom se
omenja širina področja rabe jezika. Tuji jezik je omejen predvsem na razredno oko-
lje, drugi pa na širšo družbeno rabo. Drugemu jeziku je učenec izpostavljen v šoli
in zunaj nje, medtem ko se tuji jezik razume kot jezik, ki ga govorci neke jezikovne
skupnosti ne sprejemajo kot lastno sredstvo komunikacije.
2 Portal SM(e)Jse je dostopen na tem naslovu: https://www.smejse.it/.
68
