Page 70 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 70
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Nekatera vprašanja, vezana na rabo slovenskega jezika v času pouka
na daljavo, smo dodatno poglobili s kvalitativno raziskavo, ki smo jo med
majem in novembrom 2020 opravili med 15 strokovnimi delavci s področja
vzgoje in izobraževanja, zaposlenimi v osnovni šoli in prvostopenjski sred-
nji šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Podatki so bili zbrani s pol-
strukturiranimi globinskimi intervjuji,3 ki so v povprečju trajali eno uro,
in sicer po telefonu ali videokonferenčni povezavi. Intervjuji so potekali
s pomočjo opomnika (Patton, 1987: 111), ki je vseboval 18 vprašanj s pre-
učevanih področij in je zagotavljal okvir ter hkrati čim večjo enakost in-
tervjujev. Vprašanja so bila postavljena na način, da so sistematično obde-
lovala in zajemala ključne teme raziskave ter ob tem omogočala razkritje
ozadij posameznih odgovorov, ki so za samo vrednost dobljenih rezulta-
tov zelo pomembna. Pri analizi odgovorov je opomnik služil tudi kot okvir
za navzkrižno analizo, ki omogoča povezavo odgovorov različnih posa-
meznikov po tematskih sklopih, služi pa tudi kot opisni okvir za analizo.
Sledila je verifikacija, torej preverjanje zanesljivosti, veljavnosti in splošne
uporabnosti raziskanih ugotovitev.
3 Rezultati in ugotovitve
Analiza poglobljenih intervjujev s petnajstimi pedagoškimi delavci je še
dodatno poglobila ugotovitve kvantitativne raziskave,4 ki smo jo pred tem
izvedli med strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slo-
venskim učnim jezikom v Italiji, in sicer se je ponovno potrdilo, da so na
potek in učinkovitost pouka na daljavo med epidemijo covida-19 v prvi
vrsti vplivali tehnična opremljenost in internetna povezava družin, preo-
bremenjenost internetne povezave in razpoložljivost računalnikov v druži-
ni, ko se je več članov družine šolalo ali pa delalo na daljavo, raven usposo-
bljenosti strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja za delo s
sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter raven sodelovanja
šole s starši oz. dijaki (Bogatec, 2020).
3 Pri polstrukturiranih globinskih intervjujih so odgovori na vprašanja odprti in
prosto tekoči, intervjuvanci odgovarjajo na vprašanja, ki jih postavlja raziskovalec,
obenem pa njihovi odgovori določajo smer intervjuja (Churchill in Iacobucci 2005:
285).
4 Anketirani so odgovarjali na spletni vprašalnik, ki so ga sestavili Norina Bogatec
in Maja Melinc Mlekuž s Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) in Tomaž
Simčič z Deželne komisije za slovenske šole. Statistično obdelavo podatkov je izvedla
Norina Bogatec (SLORI).
70
Nekatera vprašanja, vezana na rabo slovenskega jezika v času pouka
na daljavo, smo dodatno poglobili s kvalitativno raziskavo, ki smo jo med
majem in novembrom 2020 opravili med 15 strokovnimi delavci s področja
vzgoje in izobraževanja, zaposlenimi v osnovni šoli in prvostopenjski sred-
nji šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Podatki so bili zbrani s pol-
strukturiranimi globinskimi intervjuji,3 ki so v povprečju trajali eno uro,
in sicer po telefonu ali videokonferenčni povezavi. Intervjuji so potekali
s pomočjo opomnika (Patton, 1987: 111), ki je vseboval 18 vprašanj s pre-
učevanih področij in je zagotavljal okvir ter hkrati čim večjo enakost in-
tervjujev. Vprašanja so bila postavljena na način, da so sistematično obde-
lovala in zajemala ključne teme raziskave ter ob tem omogočala razkritje
ozadij posameznih odgovorov, ki so za samo vrednost dobljenih rezulta-
tov zelo pomembna. Pri analizi odgovorov je opomnik služil tudi kot okvir
za navzkrižno analizo, ki omogoča povezavo odgovorov različnih posa-
meznikov po tematskih sklopih, služi pa tudi kot opisni okvir za analizo.
Sledila je verifikacija, torej preverjanje zanesljivosti, veljavnosti in splošne
uporabnosti raziskanih ugotovitev.
3 Rezultati in ugotovitve
Analiza poglobljenih intervjujev s petnajstimi pedagoškimi delavci je še
dodatno poglobila ugotovitve kvantitativne raziskave,4 ki smo jo pred tem
izvedli med strokovnimi delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah s slo-
venskim učnim jezikom v Italiji, in sicer se je ponovno potrdilo, da so na
potek in učinkovitost pouka na daljavo med epidemijo covida-19 v prvi
vrsti vplivali tehnična opremljenost in internetna povezava družin, preo-
bremenjenost internetne povezave in razpoložljivost računalnikov v druži-
ni, ko se je več članov družine šolalo ali pa delalo na daljavo, raven usposo-
bljenosti strokovnih delavcev s področja vzgoje in izobraževanja za delo s
sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ter raven sodelovanja
šole s starši oz. dijaki (Bogatec, 2020).
3 Pri polstrukturiranih globinskih intervjujih so odgovori na vprašanja odprti in
prosto tekoči, intervjuvanci odgovarjajo na vprašanja, ki jih postavlja raziskovalec,
obenem pa njihovi odgovori določajo smer intervjuja (Churchill in Iacobucci 2005:
285).
4 Anketirani so odgovarjali na spletni vprašalnik, ki so ga sestavili Norina Bogatec
in Maja Melinc Mlekuž s Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) in Tomaž
Simčič z Deželne komisije za slovenske šole. Statistično obdelavo podatkov je izvedla
Norina Bogatec (SLORI).
70
