Page 69 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 69
pouk slovenščine v furlaniji - julijski krajini med epidemijo covida-19 ...
ravili zbirko interaktivnih učnih enot s skupnim naslovom Rastoča sloven-
ščina.
Namen prispevka je odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kaj je bilo
po mnenju strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih s sloven-
skim učnim jezikom v Italiji ključno za uspešno izvedbo pouka na dalja-
vo; kako so se z izzivi šolanja od doma soočile neslovensko govoreče dru-
žine; kako je zaprtje šol vplivalo na priložnosti za rabo slovenskega jezika
in s tem razvijanje sporazumevalne zmožnosti učencev. V nadaljevanju so
predstavljeni odzivi na izražene težave, razvidne iz raziskave o poteku pou-
ka na daljavo, in sicer je poleg novega učnega gradiva za učenje slovenščine
nastal tudi premislek o standardih znanja pri pouku slovenščine v osnovni
šoli v obliki 20-urnega izobraževalnega programa za učitelje slovenščine in
prenovljenega Učnega načrta za predmet slovenščina v osnovni šoli s sloven-
skim učnim jezikom v Italiji (Baloh in Melinc Mlekuž, 2021).
2 Metodologija
Italija je bila ena izmed prvih evropskih držav, ki jo je močno prizadela epi-
demija bolezni covid-19. Med prvimi uvedenimi ukrepi za zajezitev okužb
je bilo tudi zaprtje šol, ki je trajalo vse od 5. marca do zaključka šolskega
leta 2019/20. Na Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) smo v sode-
lovanju z Deželno komisijo za slovenske šole izvedli ankete o izvedbi po-
uka na daljavo med pedagoškim kadrom, starši in učenci, ki so v šolskem
letu 2019/20 obiskovali vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom ter dvo-
jezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji. Anketiranje je poteka-
lo med majem in junijem 2020. Vprašalnik je izpolnilo 455 pedagoških de-
lavcev oz. 80 % od skupno 571 predvidenih, 878 staršev oz. 35 % od skupno
2.541 naslovljenih, 283 učencev oz. 30 % od skupno 936 vpisanih in 11 rav-
nateljev od skupno 14 povabljenih. V anketi je sodeloval pedagoški kader
na vseh stopnjah šolanja, od vrtca do drugostopenjske srednje šole s slo-
venskim učnim jezikom oz. slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v
Italiji, starši učencev osnovnih in prvostopenjskih srednjih šol, dijaki dru-
gostopenjskih srednjih šol in naknadno tudi ravnatelji šol. Visoka udelež-
ba sodelujočih pedagoških delavcev in njihove pripisane pripombe ter poja-
snila so znak njihovega zavzemanja, da bi se vzgojno-izobraževalno delo v
novih okoliščinah čim bolj nemoteno nadaljevalo (Bogatec, 2020). Namen
ankete ni bil preverjanje ali ocenjevanje dela pedagoškega kadra in šol, am-
pak da bi dani odgovori oz. izsledki raziskave lahko pomembno vplivali na
izboljšave nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo.
69
ravili zbirko interaktivnih učnih enot s skupnim naslovom Rastoča sloven-
ščina.
Namen prispevka je odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kaj je bilo
po mnenju strokovnih delavcev v vzgojno-izobraževalnih zavodih s sloven-
skim učnim jezikom v Italiji ključno za uspešno izvedbo pouka na dalja-
vo; kako so se z izzivi šolanja od doma soočile neslovensko govoreče dru-
žine; kako je zaprtje šol vplivalo na priložnosti za rabo slovenskega jezika
in s tem razvijanje sporazumevalne zmožnosti učencev. V nadaljevanju so
predstavljeni odzivi na izražene težave, razvidne iz raziskave o poteku pou-
ka na daljavo, in sicer je poleg novega učnega gradiva za učenje slovenščine
nastal tudi premislek o standardih znanja pri pouku slovenščine v osnovni
šoli v obliki 20-urnega izobraževalnega programa za učitelje slovenščine in
prenovljenega Učnega načrta za predmet slovenščina v osnovni šoli s sloven-
skim učnim jezikom v Italiji (Baloh in Melinc Mlekuž, 2021).
2 Metodologija
Italija je bila ena izmed prvih evropskih držav, ki jo je močno prizadela epi-
demija bolezni covid-19. Med prvimi uvedenimi ukrepi za zajezitev okužb
je bilo tudi zaprtje šol, ki je trajalo vse od 5. marca do zaključka šolskega
leta 2019/20. Na Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) smo v sode-
lovanju z Deželno komisijo za slovenske šole izvedli ankete o izvedbi po-
uka na daljavo med pedagoškim kadrom, starši in učenci, ki so v šolskem
letu 2019/20 obiskovali vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom ter dvo-
jezičnim slovensko-italijanskim poukom v Italiji. Anketiranje je poteka-
lo med majem in junijem 2020. Vprašalnik je izpolnilo 455 pedagoških de-
lavcev oz. 80 % od skupno 571 predvidenih, 878 staršev oz. 35 % od skupno
2.541 naslovljenih, 283 učencev oz. 30 % od skupno 936 vpisanih in 11 rav-
nateljev od skupno 14 povabljenih. V anketi je sodeloval pedagoški kader
na vseh stopnjah šolanja, od vrtca do drugostopenjske srednje šole s slo-
venskim učnim jezikom oz. slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v
Italiji, starši učencev osnovnih in prvostopenjskih srednjih šol, dijaki dru-
gostopenjskih srednjih šol in naknadno tudi ravnatelji šol. Visoka udelež-
ba sodelujočih pedagoških delavcev in njihove pripisane pripombe ter poja-
snila so znak njihovega zavzemanja, da bi se vzgojno-izobraževalno delo v
novih okoliščinah čim bolj nemoteno nadaljevalo (Bogatec, 2020). Namen
ankete ni bil preverjanje ali ocenjevanje dela pedagoškega kadra in šol, am-
pak da bi dani odgovori oz. izsledki raziskave lahko pomembno vplivali na
izboljšave nadaljnjega vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo.
69
