Page 71 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 71
pouk slovenščine v furlaniji - julijski krajini med epidemijo covida-19 ...
V času šolanja od doma je bilo sodelovanje učiteljev in staršev ključ-
no, saj je bila uspešnost pouka na daljavo zlasti v prvih razredih osnovne
šole odvisna od vpletenosti in pomoči staršev. Taka oblika pouka je najbolj
prizadela neslovensko govoreče družine, ki so s težavo pomagale otrokom
pri šolskem delu. V tem času so imeli ti otroci omejene priložnosti za rabo
slovenskega jezika, ukinjene so bile namreč obšolske dejavnosti, dijaški in
mladinski domovi so bili zaprti.
Iz intervjujev je razvidno, da so se v času pouka na daljavo izrazile sti-
ske neslovensko oz. italijansko govorečih družin, ki zaradi nepoznavanja
jezika v tem času otrokom niso mogle pomagati pri šolskem delu. Učite-
lji so v pripravljenem gradivu sicer navajali zelo preprosta navodila v slo-
venskem jeziku, ki so usmerjala delo učencev, z besediščem, ki so ga dot-
lej pri pouku usvojili, vendar bi si starši želeli imeti starši še več nadzora,
da bi lahko otrokom dejavneje pomagali. Vsi intervjuvanci so opozorili, da
je v času šolanja od doma, torej od marca 2020 do zaključka šolskega leta
2019/2020, prišlo do opaznega upada znanja slovenščine, otroci so poza-
bili besedišče, sporazumevalne vzorce, sklonske oblike, kar se je poznalo
tudi pri ustnih nastopih na mali maturi ob koncu prvostopenjske srednje
šole. Mnogi v času šolanja na daljavo niso imeli veliko priložnosti za spo-
razumevanje v slovenščini, kar se je odražalo v tem, da so ob vrnitvi k po-
uku težko samostojno tvorili vprašanja in odgovore, lahko so le reprodu-
cirali na pamet naučeno snov iz učnih gradiv. Med poukom na daljavo sta
se namreč zmanjšala tudi možnost prilagojene in poenostavljene razlage
ter ponazarjanje besedišča oz. obravnavane snovi s slikovnim gradivom.
Na vpliv prekinitve procesa učenja opozarjajo tudi znanstvena spoznanja,
za uspešno učenje sta namreč zelo pomembni časovna izpostavljenost je-
ziku in časovna strnjenost učenja (Dagarin Fojkar, 2005), dolžina preki-
nitve procesa učenja in proces pozabljanja pa sta med seboj povezana – več
časa kot se jezika ne uporablja, večji so učinki procesa pozabljanja in obra-
tno (ibid.). Poleg navedenih zunanjih dejavnikov prekinitve rednega pouka
in izvajanja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti na daljavo imajo velik vpliv
pri učenju jezika tudi osebnostni dejavniki, kognitivni in čustveni, nadar-
jenost in motivacija (Melinc Mlekuž, 2016).5 Intervjuvani učitelji se zave-
dajo pomena sodelovanja s starši in njihove vloge pri motiviranju otroka,
pri pouku na daljavo pa je bila ta komunikacija okrnjena. Ob motivaciji je-
5 Pri motivaciji za učenje jezika ima pomembno vlogo podpora družine; vključeva-
nje staršev v izobraževanje otrok je namreč pozitivno povezano s kakovostjo učenja
in učno uspešnostjo otrok, kar potrjujejo tudi izsledki raziskav Fleche in M. Soler
(2013, 454).
71
V času šolanja od doma je bilo sodelovanje učiteljev in staršev ključ-
no, saj je bila uspešnost pouka na daljavo zlasti v prvih razredih osnovne
šole odvisna od vpletenosti in pomoči staršev. Taka oblika pouka je najbolj
prizadela neslovensko govoreče družine, ki so s težavo pomagale otrokom
pri šolskem delu. V tem času so imeli ti otroci omejene priložnosti za rabo
slovenskega jezika, ukinjene so bile namreč obšolske dejavnosti, dijaški in
mladinski domovi so bili zaprti.
Iz intervjujev je razvidno, da so se v času pouka na daljavo izrazile sti-
ske neslovensko oz. italijansko govorečih družin, ki zaradi nepoznavanja
jezika v tem času otrokom niso mogle pomagati pri šolskem delu. Učite-
lji so v pripravljenem gradivu sicer navajali zelo preprosta navodila v slo-
venskem jeziku, ki so usmerjala delo učencev, z besediščem, ki so ga dot-
lej pri pouku usvojili, vendar bi si starši želeli imeti starši še več nadzora,
da bi lahko otrokom dejavneje pomagali. Vsi intervjuvanci so opozorili, da
je v času šolanja od doma, torej od marca 2020 do zaključka šolskega leta
2019/2020, prišlo do opaznega upada znanja slovenščine, otroci so poza-
bili besedišče, sporazumevalne vzorce, sklonske oblike, kar se je poznalo
tudi pri ustnih nastopih na mali maturi ob koncu prvostopenjske srednje
šole. Mnogi v času šolanja na daljavo niso imeli veliko priložnosti za spo-
razumevanje v slovenščini, kar se je odražalo v tem, da so ob vrnitvi k po-
uku težko samostojno tvorili vprašanja in odgovore, lahko so le reprodu-
cirali na pamet naučeno snov iz učnih gradiv. Med poukom na daljavo sta
se namreč zmanjšala tudi možnost prilagojene in poenostavljene razlage
ter ponazarjanje besedišča oz. obravnavane snovi s slikovnim gradivom.
Na vpliv prekinitve procesa učenja opozarjajo tudi znanstvena spoznanja,
za uspešno učenje sta namreč zelo pomembni časovna izpostavljenost je-
ziku in časovna strnjenost učenja (Dagarin Fojkar, 2005), dolžina preki-
nitve procesa učenja in proces pozabljanja pa sta med seboj povezana – več
časa kot se jezika ne uporablja, večji so učinki procesa pozabljanja in obra-
tno (ibid.). Poleg navedenih zunanjih dejavnikov prekinitve rednega pouka
in izvajanja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti na daljavo imajo velik vpliv
pri učenju jezika tudi osebnostni dejavniki, kognitivni in čustveni, nadar-
jenost in motivacija (Melinc Mlekuž, 2016).5 Intervjuvani učitelji se zave-
dajo pomena sodelovanja s starši in njihove vloge pri motiviranju otroka,
pri pouku na daljavo pa je bila ta komunikacija okrnjena. Ob motivaciji je-
5 Pri motivaciji za učenje jezika ima pomembno vlogo podpora družine; vključeva-
nje staršev v izobraževanje otrok je namreč pozitivno povezano s kakovostjo učenja
in učno uspešnostjo otrok, kar potrjujejo tudi izsledki raziskav Fleche in M. Soler
(2013, 454).
71
