Page 76 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 76
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
diateka so objavljene radijske in TV-oddaje, v Orodjarni so povezave do
e-priročnikov in slovarjev, v Knjižnici pa so dostopne novejše diplomske
in magistrske naloge s področja didaktike manjšinskih jezikov ter razni
članki o slovenščini, večjezičnosti in jezikovnem stikanju. V Svetovalnici
so med drugim zbrani tudi jezikovni nasveti Delovne skupine za slovenski
jezik – SLORIjezik,10 ki sicer izhajajo v rubriki Jezikovna pošta v Primor-
skem dnevniku.
5 Zaključek: smernice za naprej
Analiza odgovorov pedagoškega kadra v anketi11 o pouku na daljavo med
marcem in junijem 2020 je pokazala, da je kar 62 % anketirancev zaskr-
bljenih, da učenci in dijaki pri taki obliki pouka ne bodo dobili zadostnega
znanja, kar nas je v začetku šolskega leta 2020/2021 napeljalo k nujni pre-
vetritvi učnih ciljev in minimalnih standardov znanja pri pouku slovenšči-
ne. V organizaciji Slovenskega raziskovalnega inštituta je bil v ta namen or-
ganiziran 20-urni izobraževalni program Pouk slovenščine v osnovni šoli
– načrtovanje pouka in didaktične strategije. Na spletnem izobraževanju,
ki se je odvijalo v dveh sklopih, je 22 učiteljic osnovnih šol s slovenskim uč-
nim jezikom v Italiji skupaj s predavateljicami12 načrtovalo cilje, vsebine
in dejavnosti pri pouku slovenščine. Zajele so vsebine od razvoja in širje-
nja besedišča v manjšinskem jeziku, podpornih strategij pri učenju jezika
pa do vsebinskega in integriranega učenja (CLIL). V drugem delu izobra-
ževanja so se osredotočile na učnociljno in problemsko načrtovanje pou-
ka slovenščine v osnovni šoli. V okviru izobraževalnega programa je nastal
posodobljeni Učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli s slovenskim
učnim jezikom v Italiji (Baloh in Melinc, 2021), ki izpostavlja spodbujanje
in izboljšanje komunikacije v slovenskem jeziku. V njem je velik del pozor-
nosti namenjen razvijanju pismenosti, še posebej didaktičnim priporoči-
lom pri začetnem opismenjevanju, opredeljeni so splošni in operativni ci-
lji ter minimalni standardi, vsebine pouka jezika in književnosti ter merila
10 Delovna skupina za slovenski jezik SLORIjezik nudi strokovno pomoč pri
načrtovanju jezikovnih strategij in politik, ponuja tudi vrsto storitev na področju
raziskovanja, svetovanja, izobraževanja, lektoriranja, promocije, priprave gradiva in
drugih oblik jezikovne podpore slovenski skupnosti v Italiji.
11 Analiza rezultatov ankete je objavljena na spletni strani Slovenskega raziskovalnega
inštituta (Bogatec, 2020): http://www.slori.org/projekti/pouk-na-daljavo/.
12 V izobraževalnem programu so predavale dr. Barbara Baloh, dr. Silva Bratož in dr.
Anja Pirih s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem ter dr. Matejka Grgič in
dr. Maja Melinc Mlekuž s Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu.
76
diateka so objavljene radijske in TV-oddaje, v Orodjarni so povezave do
e-priročnikov in slovarjev, v Knjižnici pa so dostopne novejše diplomske
in magistrske naloge s področja didaktike manjšinskih jezikov ter razni
članki o slovenščini, večjezičnosti in jezikovnem stikanju. V Svetovalnici
so med drugim zbrani tudi jezikovni nasveti Delovne skupine za slovenski
jezik – SLORIjezik,10 ki sicer izhajajo v rubriki Jezikovna pošta v Primor-
skem dnevniku.
5 Zaključek: smernice za naprej
Analiza odgovorov pedagoškega kadra v anketi11 o pouku na daljavo med
marcem in junijem 2020 je pokazala, da je kar 62 % anketirancev zaskr-
bljenih, da učenci in dijaki pri taki obliki pouka ne bodo dobili zadostnega
znanja, kar nas je v začetku šolskega leta 2020/2021 napeljalo k nujni pre-
vetritvi učnih ciljev in minimalnih standardov znanja pri pouku slovenšči-
ne. V organizaciji Slovenskega raziskovalnega inštituta je bil v ta namen or-
ganiziran 20-urni izobraževalni program Pouk slovenščine v osnovni šoli
– načrtovanje pouka in didaktične strategije. Na spletnem izobraževanju,
ki se je odvijalo v dveh sklopih, je 22 učiteljic osnovnih šol s slovenskim uč-
nim jezikom v Italiji skupaj s predavateljicami12 načrtovalo cilje, vsebine
in dejavnosti pri pouku slovenščine. Zajele so vsebine od razvoja in širje-
nja besedišča v manjšinskem jeziku, podpornih strategij pri učenju jezika
pa do vsebinskega in integriranega učenja (CLIL). V drugem delu izobra-
ževanja so se osredotočile na učnociljno in problemsko načrtovanje pou-
ka slovenščine v osnovni šoli. V okviru izobraževalnega programa je nastal
posodobljeni Učni načrt za predmet slovenščina v osnovni šoli s slovenskim
učnim jezikom v Italiji (Baloh in Melinc, 2021), ki izpostavlja spodbujanje
in izboljšanje komunikacije v slovenskem jeziku. V njem je velik del pozor-
nosti namenjen razvijanju pismenosti, še posebej didaktičnim priporoči-
lom pri začetnem opismenjevanju, opredeljeni so splošni in operativni ci-
lji ter minimalni standardi, vsebine pouka jezika in književnosti ter merila
10 Delovna skupina za slovenski jezik SLORIjezik nudi strokovno pomoč pri
načrtovanju jezikovnih strategij in politik, ponuja tudi vrsto storitev na področju
raziskovanja, svetovanja, izobraževanja, lektoriranja, promocije, priprave gradiva in
drugih oblik jezikovne podpore slovenski skupnosti v Italiji.
11 Analiza rezultatov ankete je objavljena na spletni strani Slovenskega raziskovalnega
inštituta (Bogatec, 2020): http://www.slori.org/projekti/pouk-na-daljavo/.
12 V izobraževalnem programu so predavale dr. Barbara Baloh, dr. Silva Bratož in dr.
Anja Pirih s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem ter dr. Matejka Grgič in
dr. Maja Melinc Mlekuž s Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) v Trstu.
76
