Page 60 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 60
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
so imeli predznanje v branju besed že na začetku 1. razreda, tudi v 3. razre-
du uspešneje odgovarjali na vprašanja nižje ravni razumevanja pri branju
neumetnostnega besedila. Učinek skupine na nižjo raven razumevanja pri
branju neumetnostnega besedila v 3. razredu je negativen in ni statistič-
no značilen, ker so v vzorcu zajeti učenci uspešno odgovarjali na vprašanja
nižje ravni razumevanja po branju neumetnostnega besedila v 3. razredu –
tudi tisti učenci, ki v začetku 1. razreda še niso brali.
Vaja v branju, ki jo poudarja Nevo s sodelavci (2016), ima pomemben
učinek na razumevanje branja. Ker smo v naši raziskavi preverili nižjo ra-
ven, v kateri najdejo bralci odgovor v besedilu, bi s ponovnim branjem po-
večali tudi razumevanje. Učinke vaje v bralni uspešnosti učencev od 1. do
5. razreda (slabši bralci) ugotavlja tudi Fuchs s sodelavci (2012). Učenci, ki
so bili vključeni v našo raziskavo, so z odgovori dosegli v povprečju 3,75
točk od petih. Med njimi so bili tudi slabši bralci. Ob redni vaji branja lah-
ko pričakujemo izboljšano bralno uspešnost. To dokazuje tudi Fuchs s so-
delavci (2012).
Tabela 19: Izid regresijske analize učinka »branja besed« v 1. razredu na »nižjo raven
razumevanja pri branju neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Prediktorji t p β F df p R2
Branje besed v 1. razredu 0,24 0,00 0,04 4,78 2 0,01 0,05
Skupina -0,02 -0,29 -0,05
Opomba: Odvisna spremenljivka: nižja raven razumevanja branja neumetnostnega besedila
v 3. razredu
V Tabeli 20 vidimo, da obstaja statistično značilna korelacija med viš-
jo ravnjo razumevanja pri branju neumetnostnega besedila v 3. razredu
in branjem besed v 1. razredu. Med spremenljivkama obstaja šibka pove-
zanost. Porajajoča se pismenost ima učinek na zmožnost branja besed že
pred sistematičnim opismenjevanjem v 1. razredu. Ti učenci so imeli mož-
nost hitrega napredovanja v branju in pridobivanja posameznih informa-
cij z branjem. Vse to jim je omogočilo tudi razumevanje s sklepanjem, ki je
lahko zajeto iz samega besedila ali s povezovanjem besedilnih informacij s
predhodnim znanjem ali posploševanjem pri daljših besedilih ipd.
Ob primerjanju aritmetične sredine doseženih točk nižje (Tabela 18)
in višje ravni (Tabela 20) razumevanja opažamo, da so bili učenci uspešnej-
ši v bralnem razumevanju na nižji ravni. Ugotavljamo, da bralno besedilo
učencem nudi vir informacij.
60
so imeli predznanje v branju besed že na začetku 1. razreda, tudi v 3. razre-
du uspešneje odgovarjali na vprašanja nižje ravni razumevanja pri branju
neumetnostnega besedila. Učinek skupine na nižjo raven razumevanja pri
branju neumetnostnega besedila v 3. razredu je negativen in ni statistič-
no značilen, ker so v vzorcu zajeti učenci uspešno odgovarjali na vprašanja
nižje ravni razumevanja po branju neumetnostnega besedila v 3. razredu –
tudi tisti učenci, ki v začetku 1. razreda še niso brali.
Vaja v branju, ki jo poudarja Nevo s sodelavci (2016), ima pomemben
učinek na razumevanje branja. Ker smo v naši raziskavi preverili nižjo ra-
ven, v kateri najdejo bralci odgovor v besedilu, bi s ponovnim branjem po-
večali tudi razumevanje. Učinke vaje v bralni uspešnosti učencev od 1. do
5. razreda (slabši bralci) ugotavlja tudi Fuchs s sodelavci (2012). Učenci, ki
so bili vključeni v našo raziskavo, so z odgovori dosegli v povprečju 3,75
točk od petih. Med njimi so bili tudi slabši bralci. Ob redni vaji branja lah-
ko pričakujemo izboljšano bralno uspešnost. To dokazuje tudi Fuchs s so-
delavci (2012).
Tabela 19: Izid regresijske analize učinka »branja besed« v 1. razredu na »nižjo raven
razumevanja pri branju neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Prediktorji t p β F df p R2
Branje besed v 1. razredu 0,24 0,00 0,04 4,78 2 0,01 0,05
Skupina -0,02 -0,29 -0,05
Opomba: Odvisna spremenljivka: nižja raven razumevanja branja neumetnostnega besedila
v 3. razredu
V Tabeli 20 vidimo, da obstaja statistično značilna korelacija med viš-
jo ravnjo razumevanja pri branju neumetnostnega besedila v 3. razredu
in branjem besed v 1. razredu. Med spremenljivkama obstaja šibka pove-
zanost. Porajajoča se pismenost ima učinek na zmožnost branja besed že
pred sistematičnim opismenjevanjem v 1. razredu. Ti učenci so imeli mož-
nost hitrega napredovanja v branju in pridobivanja posameznih informa-
cij z branjem. Vse to jim je omogočilo tudi razumevanje s sklepanjem, ki je
lahko zajeto iz samega besedila ali s povezovanjem besedilnih informacij s
predhodnim znanjem ali posploševanjem pri daljših besedilih ipd.
Ob primerjanju aritmetične sredine doseženih točk nižje (Tabela 18)
in višje ravni (Tabela 20) razumevanja opažamo, da so bili učenci uspešnej-
ši v bralnem razumevanju na nižji ravni. Ugotavljamo, da bralno besedilo
učencem nudi vir informacij.
60
