Page 57 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 57
učinek br anja besed na br anje neumetnostnega besedila in br alno r azumevanje
neumetnostnega besedila v 3. razredu. Branje besed na začetku 1. razreda
kot prediktor ima statistično značilen učinek na ritem branja neumetnost
nega besedila v 3. razredu. Vpliv skupine učencev na ritem branja je nega-
tiven in statistično značilen. Zmožnost predznanja v branju besed na za-
četku 1. razreda ima večji vpliv kot skupina učencev (1, 2) na ritem branja
neumetnostnega besedila v 3. razredu.
Tabela 13: Izid regresijske analize učinka »branja besed« v 1. razredu in »skupine učencev«
na »ritem branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Prediktorji t pβF df p R2
2 0,00 0,22
Branje besed v 1. razredu 6,82 0,00 0,05 23,63
Skupina -2,35 0,02 -0,22
Opomba: Odvisna spremenljivka: ritem branja neumetnostnega besedila v 3. razredu
Iz Tabele 14 razberemo statistično značilno korelacijo med branjem
besed v 1. razredu in izraznostjo branja neumetnostnega besedila v 3. raz
redu. Učenci, ki so v 1. razredu zmogli prebrati več besed, so v 3. razredu
v branju dosegli višjo stopnjo izraznosti. Med spremenljivkama ugotavlja-
mo zmerno povezanost. Če pogledamo na aritmetično sredino z vidika kri-
terijev S. Pečjak (2012) za izraznosti branja v 3. razredu, vidimo, da učenci
že dosegajo branje z nekaj izraznosti. Ob tem moramo dodati, da nekateri
učenci 3. razreda že berejo z ustrezno izraznostjo in da nekateri zmorejo le
še monotono branje.
Nekateri bralci v 3. razredu so že brali z izraznostjo, ki je podobna bra-
nju odraslih. Nekateri bralci so glasno tekoče brali, a ob tem niso upošte-
vali izraznosti. Podobno ugotavlja študija Álvarez-Cañizo et al. (2018) za
španske tretješolce. Prav tako opozarjamo na opažanje pri glasnem teko-
čem branju v podobnosti z drugo študijo (Cowie et al., 2002). Vsi učenci v
začetnih letih šolanja ne berejo izrazno, čeprav berejo tekoče.
Tabela 14: Pearsonov koeficient korelacije (r, p) med spremenljivkama »branje besed«
v 1. razredu in »izraznost branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Spremenljivke n M SD 1 2
1. Branje besed 171 5,40 6,36
2. Izraznost branja neumetnostnega besedila 171 1,77 0,71 0,43**
Opomba: ** = korelacija je statistično značilna pri 0,01 (dvosmerno testiranje)
57
neumetnostnega besedila v 3. razredu. Branje besed na začetku 1. razreda
kot prediktor ima statistično značilen učinek na ritem branja neumetnost
nega besedila v 3. razredu. Vpliv skupine učencev na ritem branja je nega-
tiven in statistično značilen. Zmožnost predznanja v branju besed na za-
četku 1. razreda ima večji vpliv kot skupina učencev (1, 2) na ritem branja
neumetnostnega besedila v 3. razredu.
Tabela 13: Izid regresijske analize učinka »branja besed« v 1. razredu in »skupine učencev«
na »ritem branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Prediktorji t pβF df p R2
2 0,00 0,22
Branje besed v 1. razredu 6,82 0,00 0,05 23,63
Skupina -2,35 0,02 -0,22
Opomba: Odvisna spremenljivka: ritem branja neumetnostnega besedila v 3. razredu
Iz Tabele 14 razberemo statistično značilno korelacijo med branjem
besed v 1. razredu in izraznostjo branja neumetnostnega besedila v 3. raz
redu. Učenci, ki so v 1. razredu zmogli prebrati več besed, so v 3. razredu
v branju dosegli višjo stopnjo izraznosti. Med spremenljivkama ugotavlja-
mo zmerno povezanost. Če pogledamo na aritmetično sredino z vidika kri-
terijev S. Pečjak (2012) za izraznosti branja v 3. razredu, vidimo, da učenci
že dosegajo branje z nekaj izraznosti. Ob tem moramo dodati, da nekateri
učenci 3. razreda že berejo z ustrezno izraznostjo in da nekateri zmorejo le
še monotono branje.
Nekateri bralci v 3. razredu so že brali z izraznostjo, ki je podobna bra-
nju odraslih. Nekateri bralci so glasno tekoče brali, a ob tem niso upošte-
vali izraznosti. Podobno ugotavlja študija Álvarez-Cañizo et al. (2018) za
španske tretješolce. Prav tako opozarjamo na opažanje pri glasnem teko-
čem branju v podobnosti z drugo študijo (Cowie et al., 2002). Vsi učenci v
začetnih letih šolanja ne berejo izrazno, čeprav berejo tekoče.
Tabela 14: Pearsonov koeficient korelacije (r, p) med spremenljivkama »branje besed«
v 1. razredu in »izraznost branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Spremenljivke n M SD 1 2
1. Branje besed 171 5,40 6,36
2. Izraznost branja neumetnostnega besedila 171 1,77 0,71 0,43**
Opomba: ** = korelacija je statistično značilna pri 0,01 (dvosmerno testiranje)
57
