Page 55 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 55
učinek br anja besed na br anje neumetnostnega besedila in br alno r azumevanje
3 Rezultati raziskave in razprava
V tem poglavju bomo predstavili rezultate bivariantne korelacije in re-
gresijske analize z razpravo glasnega branja besed v začetku 1. razreda na
zmožnosti branja v 3. razredu, in sicer na čas, ritem in izraznost branja, na
število napak v branju ter na bralno razumevanje nižje in višje ravni.
Tabela 10 prikazuje šibko povezanost med branjem besed v začetku 1.
razreda in časom branja neumetnostnega besedila v 3. razredu. To pome-
ni, da so imeli učenci 3. razreda, ki so dosegli slabši čas branja, na začetku
1. razreda manjše predznanje v branju besed. Zmožnost branja besed na za-
četku 1. razreda predstavlja porajajoče se branje oz. zmožnost branja pred
sistematičnim opismenjevanjem in vpliva na čas branja neumetnostnega
besedila v 3. razredu. Rezultati naše raziskave poudarjajo podobno kot v
svoji raziskavi Cowie s sodelavci (2002), in sicer da je čas branja povezan s
tekočnostjo slednjega.
Standardna odklona v branju besed v 1. razredu in v branju neumetnost
nega besedila v 3. razredu kažeta na velike individualne razlike v zmožnos-
ti branja. V razumevanju rezultatov v naši longitudinalni raziskavi si po-
magamo s sorodno raziskavo. Tafa in Manolitsis (2008) sta ugotovila boljše
zmožnosti glasovnega zavedanja pri zgodnjih bralcih, kar smo v izvedeni
raziskavi (Ropič Kop, 2020), v katero so bili vključeni isti učenci, potrdili
tudi mi. Naša ugotovitev, da so zgodnji bralci uspešnejši tudi v 3. razredu,
se prav tako sklada z grško raziskavo (Tafa in Manolitsis, 2008). Prav tako
Hogan s sodelavci (2005) poudarja vzajemno povezanost med glasovnim
zavedanjem in branjem besed.
Ker ima glasovno zavedanje pomemben učinek na branje, je po-
membno in potrebno sistematično spodbujanje v predšolskem obdob-
ju (zlasti v vrtcu) skozi daljše časovno obdobje, kar v raziskavi dokazuje-
ta tudi Papadimitrion in Vlachos (2014). Tudi naša raziskava potrjuje, da
ima branje besed pred sistematičnim opismenjevanjem učinek na branje v
3. razredu.
Tabela 10: Pearsonov koeficient korelacije (r, p) med spremenljivkama »branje besed«
v 1. razredu in »čas branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Spremenljivke n M SD 1 2
1. Branje besed 171 5,40 6,36 -0,35**
2. Čas branja neumetnostnega besedila 171 218,85 110,27
Opomba: ** = korelacija je statistično značilna pri 0,01 (dvosmerno testiranje)
55
3 Rezultati raziskave in razprava
V tem poglavju bomo predstavili rezultate bivariantne korelacije in re-
gresijske analize z razpravo glasnega branja besed v začetku 1. razreda na
zmožnosti branja v 3. razredu, in sicer na čas, ritem in izraznost branja, na
število napak v branju ter na bralno razumevanje nižje in višje ravni.
Tabela 10 prikazuje šibko povezanost med branjem besed v začetku 1.
razreda in časom branja neumetnostnega besedila v 3. razredu. To pome-
ni, da so imeli učenci 3. razreda, ki so dosegli slabši čas branja, na začetku
1. razreda manjše predznanje v branju besed. Zmožnost branja besed na za-
četku 1. razreda predstavlja porajajoče se branje oz. zmožnost branja pred
sistematičnim opismenjevanjem in vpliva na čas branja neumetnostnega
besedila v 3. razredu. Rezultati naše raziskave poudarjajo podobno kot v
svoji raziskavi Cowie s sodelavci (2002), in sicer da je čas branja povezan s
tekočnostjo slednjega.
Standardna odklona v branju besed v 1. razredu in v branju neumetnost
nega besedila v 3. razredu kažeta na velike individualne razlike v zmožnos-
ti branja. V razumevanju rezultatov v naši longitudinalni raziskavi si po-
magamo s sorodno raziskavo. Tafa in Manolitsis (2008) sta ugotovila boljše
zmožnosti glasovnega zavedanja pri zgodnjih bralcih, kar smo v izvedeni
raziskavi (Ropič Kop, 2020), v katero so bili vključeni isti učenci, potrdili
tudi mi. Naša ugotovitev, da so zgodnji bralci uspešnejši tudi v 3. razredu,
se prav tako sklada z grško raziskavo (Tafa in Manolitsis, 2008). Prav tako
Hogan s sodelavci (2005) poudarja vzajemno povezanost med glasovnim
zavedanjem in branjem besed.
Ker ima glasovno zavedanje pomemben učinek na branje, je po-
membno in potrebno sistematično spodbujanje v predšolskem obdob-
ju (zlasti v vrtcu) skozi daljše časovno obdobje, kar v raziskavi dokazuje-
ta tudi Papadimitrion in Vlachos (2014). Tudi naša raziskava potrjuje, da
ima branje besed pred sistematičnim opismenjevanjem učinek na branje v
3. razredu.
Tabela 10: Pearsonov koeficient korelacije (r, p) med spremenljivkama »branje besed«
v 1. razredu in »čas branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Spremenljivke n M SD 1 2
1. Branje besed 171 5,40 6,36 -0,35**
2. Čas branja neumetnostnega besedila 171 218,85 110,27
Opomba: ** = korelacija je statistično značilna pri 0,01 (dvosmerno testiranje)
55
