Page 58 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 58
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Multipli koeficient korelacije v Tabeli 15 je statistično značilen. Oba
prediktorja skupaj pojasnjujeta skoraj 19 % variance izraznosti branja. To
predstavlja nekoliko manjši učinek kot pri ritmu branja. Branje besed v 1.
razredu kot prediktor ima statistično značilen učinek na izraznost branja
neumetnostnega besedila v 3. razredu. Vpliv skupine učencev na izraznost
branja neumetnostnega besedila v 3. razredu ni statistično značilen, ker v
obeh skupinah nekateri učenci izrazno berejo.
Tabela 15: Izid regresijske analize učinka »branja besed« v 1. razredu in »skupine učencev«
na »izraznost branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Prediktorji t pβF df p R2
Branje besed v 1. razredu 2 0,00 0,19
Skupina 5,72 0,00 0,05 19,40
1,11 0,27 0,11
Opomba: Odvisna spremenljivka: izraznost branja neumetnostnega besedila v 3. razredu
Tabela 16 kaže negativno in statistično značilno korelacijo med bra-
njem besed v 1. razredu in napakami pri branju neumetnostnega besedila v
3. razredu. Spremenljivki izražata šibko povezanost. Kljub temu je opazen
učinek zmožnosti branja besed v začetku 1. razreda na pravilnost branja ne-
umetnostnega besedila v 3. razredu. To pomeni, da so učenci, ki so doseg-
li zmožnost branja besed v 1. razredu, brali z manj napakami v 3. razredu.
Med spremenljivkama ugotavljamo šibko povezanost.
S. Pečjak (1995) meni, da bralcem največjo oviro do usvojitve tekoče-
ga branja predstavljata prešibko predznanje in revnejše besedišče. V vzorcu
učencev naše raziskave je nekaj učencev z manjšim predznanjem in revnim
besediščem, ki je posledica manj spodbudnega oz. tujejezičnega okolja, in
ti imajo težave pri slovenskem jeziku. Vse to učinkuje na zmožnost branja.
Nevo s sodelavci (2016) je ugotovil izboljšanje v natančnosti branja v
fazi končnega preverjanja po izvedenih vajah branja, ki so sledile začetne-
mu preverjanju branja. Učitelji bi morali dati večji poudarek ponovnemu
(večkratnemu) branju. S tem bi vplivali na zmanjšanje napak pri branju.
Tabela 16: Pearsonov koeficient korelacije (r, p) med spremenljivkama »branje besed«
v 1. razredu in »napake pri branju neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Spremenljivke n M SD 1 2
1. Branje besed 171
2. Napake pri branju neumetnostnega besedila 171 5,40 6,36
6,91 5,346 -0,25**
Opomba: ** = korelacija je statistično značilna pri 0,01 (dvosmerno testiranje)
58
Multipli koeficient korelacije v Tabeli 15 je statistično značilen. Oba
prediktorja skupaj pojasnjujeta skoraj 19 % variance izraznosti branja. To
predstavlja nekoliko manjši učinek kot pri ritmu branja. Branje besed v 1.
razredu kot prediktor ima statistično značilen učinek na izraznost branja
neumetnostnega besedila v 3. razredu. Vpliv skupine učencev na izraznost
branja neumetnostnega besedila v 3. razredu ni statistično značilen, ker v
obeh skupinah nekateri učenci izrazno berejo.
Tabela 15: Izid regresijske analize učinka »branja besed« v 1. razredu in »skupine učencev«
na »izraznost branja neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Prediktorji t pβF df p R2
Branje besed v 1. razredu 2 0,00 0,19
Skupina 5,72 0,00 0,05 19,40
1,11 0,27 0,11
Opomba: Odvisna spremenljivka: izraznost branja neumetnostnega besedila v 3. razredu
Tabela 16 kaže negativno in statistično značilno korelacijo med bra-
njem besed v 1. razredu in napakami pri branju neumetnostnega besedila v
3. razredu. Spremenljivki izražata šibko povezanost. Kljub temu je opazen
učinek zmožnosti branja besed v začetku 1. razreda na pravilnost branja ne-
umetnostnega besedila v 3. razredu. To pomeni, da so učenci, ki so doseg-
li zmožnost branja besed v 1. razredu, brali z manj napakami v 3. razredu.
Med spremenljivkama ugotavljamo šibko povezanost.
S. Pečjak (1995) meni, da bralcem največjo oviro do usvojitve tekoče-
ga branja predstavljata prešibko predznanje in revnejše besedišče. V vzorcu
učencev naše raziskave je nekaj učencev z manjšim predznanjem in revnim
besediščem, ki je posledica manj spodbudnega oz. tujejezičnega okolja, in
ti imajo težave pri slovenskem jeziku. Vse to učinkuje na zmožnost branja.
Nevo s sodelavci (2016) je ugotovil izboljšanje v natančnosti branja v
fazi končnega preverjanja po izvedenih vajah branja, ki so sledile začetne-
mu preverjanju branja. Učitelji bi morali dati večji poudarek ponovnemu
(večkratnemu) branju. S tem bi vplivali na zmanjšanje napak pri branju.
Tabela 16: Pearsonov koeficient korelacije (r, p) med spremenljivkama »branje besed«
v 1. razredu in »napake pri branju neumetnostnega besedila« v 3. razredu
Spremenljivke n M SD 1 2
1. Branje besed 171
2. Napake pri branju neumetnostnega besedila 171 5,40 6,36
6,91 5,346 -0,25**
Opomba: ** = korelacija je statistično značilna pri 0,01 (dvosmerno testiranje)
58
