Page 62 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 62
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
4 Zaključek
Raziskava je odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Longitudinalna raziskava je potrdila statistično značilno povezanost
med začetnim branjem v 1. razredu pred sistematičnim opismenjevanjem
v branju besed in glasnim branjem neumetnostnega besedila v 3. razredu.
Branje besed v 1. razredu je šibko do zmerno povezano s časom branja, z rit-
mom, izraznostjo in s pravilnostjo branja ter z razumevanjem branja niž-
je in višje ravni v 3. razredu. Izid regresijske analize ugotavlja učinek branja
besed na čas branja, ritem, izraznost in pravilnost branja ter razumevanje
branja nižje in višje ravni v 3. razredu. Kot smo povedali že v razdelku Re-
zultati raziskave in razprava, so naši rezultati sorodni rezultatom raziskav
drugih avtorjev.
Ugotovljeno podpira pomen predznanja učencev v začetku 1. razreda,
ki pa je individualne narave. Znano je, da predznanje nastaja že v predšol-
skem obdobju v vrtcu ter v domačem in širšem okolju. Otroci se s črkami
srečujejo vsakodnevno. Naloga in skrb odraslih bi morala biti posvečena
temu, da jim svet črk čim prijazneje in igriveje približajo.
Sistematično opismenjevanje v 1. razredu bi moralo potekati skrbno.
Posebna pozornost učiteljev bi morala biti posvečena pouku branja. Ta naj
bi najprej potekal ob dekodiranju besed, potem ob branju povedi in nato ob
branju primernega obsega povedi oz. besedila. Vodilo ob tem nam je lah-
ko študija Miller et al. (2014), ki potrjuje pozitivni učinek vaje branja tudi
pri učencih, ki so imeli v začetku bralne težave. Izboljšanje bralne tehnike
je vplivalo tudi na učinek v razumevanju branja.
Pospeševanje tekočnosti branja v 1. VIO v osnovni šoli je izjemnega
pomena tudi zato, ker s tem izboljšamo razumevanje branja. Tisti učenci, ki
so bili bralno uspešni že v 1. razredu, so bili uspešnejši v razumevanju bra-
nja v 3. razredu. Domnevamo, da se bo v naslednjih razredih tekočnost bra-
nja še izboljšala in s tem se bo izboljšalo še bralno razumevanje.
Pomanjkljivost študije vidimo predvsem v številu preverjanj v času
trajanja raziskave. V kolikor bi ponovno izvedli podobno raziskavo, bi na-
črtovali branje besed tudi na koncu 1. in 2. razreda. Potem bi lahko pre-
verili povezanost med branjem besed v začetku 1. razreda in na koncu 2.
razreda. Ob tako velikem vzorcu učencev bi bila izvedba težja, saj smo
vse učence v 1. in 3. razredu preverili individualno, za kar smo potrebo-
vali precej časa.
62
4 Zaključek
Raziskava je odgovorila na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili.
Longitudinalna raziskava je potrdila statistično značilno povezanost
med začetnim branjem v 1. razredu pred sistematičnim opismenjevanjem
v branju besed in glasnim branjem neumetnostnega besedila v 3. razredu.
Branje besed v 1. razredu je šibko do zmerno povezano s časom branja, z rit-
mom, izraznostjo in s pravilnostjo branja ter z razumevanjem branja niž-
je in višje ravni v 3. razredu. Izid regresijske analize ugotavlja učinek branja
besed na čas branja, ritem, izraznost in pravilnost branja ter razumevanje
branja nižje in višje ravni v 3. razredu. Kot smo povedali že v razdelku Re-
zultati raziskave in razprava, so naši rezultati sorodni rezultatom raziskav
drugih avtorjev.
Ugotovljeno podpira pomen predznanja učencev v začetku 1. razreda,
ki pa je individualne narave. Znano je, da predznanje nastaja že v predšol-
skem obdobju v vrtcu ter v domačem in širšem okolju. Otroci se s črkami
srečujejo vsakodnevno. Naloga in skrb odraslih bi morala biti posvečena
temu, da jim svet črk čim prijazneje in igriveje približajo.
Sistematično opismenjevanje v 1. razredu bi moralo potekati skrbno.
Posebna pozornost učiteljev bi morala biti posvečena pouku branja. Ta naj
bi najprej potekal ob dekodiranju besed, potem ob branju povedi in nato ob
branju primernega obsega povedi oz. besedila. Vodilo ob tem nam je lah-
ko študija Miller et al. (2014), ki potrjuje pozitivni učinek vaje branja tudi
pri učencih, ki so imeli v začetku bralne težave. Izboljšanje bralne tehnike
je vplivalo tudi na učinek v razumevanju branja.
Pospeševanje tekočnosti branja v 1. VIO v osnovni šoli je izjemnega
pomena tudi zato, ker s tem izboljšamo razumevanje branja. Tisti učenci, ki
so bili bralno uspešni že v 1. razredu, so bili uspešnejši v razumevanju bra-
nja v 3. razredu. Domnevamo, da se bo v naslednjih razredih tekočnost bra-
nja še izboljšala in s tem se bo izboljšalo še bralno razumevanje.
Pomanjkljivost študije vidimo predvsem v številu preverjanj v času
trajanja raziskave. V kolikor bi ponovno izvedli podobno raziskavo, bi na-
črtovali branje besed tudi na koncu 1. in 2. razreda. Potem bi lahko pre-
verili povezanost med branjem besed v začetku 1. razreda in na koncu 2.
razreda. Ob tako velikem vzorcu učencev bi bila izvedba težja, saj smo
vse učence v 1. in 3. razredu preverili individualno, za kar smo potrebo-
vali precej časa.
62
