Page 53 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 53
učinek br anja besed na br anje neumetnostnega besedila in br alno r azumevanje
1.3 Namen in raziskovalna vprašanja
Povod za izvedeno in v tem prispevku predstavljeno longitudinalno raz-
iskavo sta bili že izvedeni raziskavi M. Ropič Kop (202) ter M. Ropič Kop
in S. Klar Zadravec (2021). V prvi smo ugotovili zmožnost glasovnega za-
vedanja na ravni zaznave začetnega in končnega glasu pri dveh skupinah
učencev, in sicer so eno skupino predstavljali učenci običajne populacije v
slovenskih osnovnih šolah, v drugo skupini pa je bilo več učencev tujcev,
kar je predstavljalo jezikovno in kulturno drugačnost ter manj spodbud-
no okolje. Rezultati so pokazali, da je zmožnost glasovnega zavedanja bo-
lje razvita v prvi skupini učencev (Ropič Kop, 2020). V drugi raziskavi, ki
smo jo izvedli na istem vzorcu in prav tako oblikovali dve skupini učencev,
smo ugotovili razlike v zmožnosti branja besed kot zmožnosti spontanega
branja učencev v začetku 1. razreda pred začetkom sistematičnega opisme-
njevanja. Omenjena raziskava je pokazala statistično značilno razliko med
skupinama učencev pri branju besed. Ta razlika se je odražala v prid sku-
pini učencev, kjer je bilo pomembno manj učencev z jezikovno in kultur-
no drugačnostjo.
Porajajoča se pismenost, ki se odraža v začetnem branju pri starejših
predšolskih otrocih in učencih v začetku 1. razreda, se odraža tudi pri slo-
venskih otrocih/učencih. Namen naše longitudinalne raziskave je bil pre-
učiti, ali obstaja povezanost med spremenljivkami branja v 1. in 3. razredu.
Ker smo učence v 1. razredu individualno preverili pri branju, smo jih
individualno preverili tudi v 3. razredu. Omenjena oblika preverjanja bra-
nja besed nam je vzela veliko časa, njena izvedba pa je bila organizacijsko
zahtevna. Pri branju besed in branju besedila smo preverili več učencev, kot
smo jih lahko upoštevali v longitudinalni raziskavi. Vse v vzorec vključene
učence smo preverili v 1. in 3. razredu. V kolikor bi fizično zmogli, bi preve-
rili tudi branje učencev v 2. razredu, saj tukaj vidimo primanjkljaj – podob-
no tudi pri raziskovanju na področju branja v slovenskem prostoru.
Postavili smo si raziskovalno vprašanje, ali ima glasno branje besed v
začetku 1. razreda učinek na zmožnosti branja v 3. razredu, in sicer na čas,
ritem in izraznost branja, na število napak v branju ter na bralno razume-
vanje nižje in višje ravni.
Z našo longitudinalno raziskavo želimo v slovenskem prostoru prispe-
vati k pomenu spontane pismenosti v predšolskem obdobju pred sistema-
tičnim opismenjevanjem, spodbuditi sistematično spodbujanje glasovnega
zavedanja v vrtcu in ugotoviti učinek predznanja branja besed v začetku 1.
razreda na branje neumetnostnega besedila v 3. razredu.
53
1.3 Namen in raziskovalna vprašanja
Povod za izvedeno in v tem prispevku predstavljeno longitudinalno raz-
iskavo sta bili že izvedeni raziskavi M. Ropič Kop (202) ter M. Ropič Kop
in S. Klar Zadravec (2021). V prvi smo ugotovili zmožnost glasovnega za-
vedanja na ravni zaznave začetnega in končnega glasu pri dveh skupinah
učencev, in sicer so eno skupino predstavljali učenci običajne populacije v
slovenskih osnovnih šolah, v drugo skupini pa je bilo več učencev tujcev,
kar je predstavljalo jezikovno in kulturno drugačnost ter manj spodbud-
no okolje. Rezultati so pokazali, da je zmožnost glasovnega zavedanja bo-
lje razvita v prvi skupini učencev (Ropič Kop, 2020). V drugi raziskavi, ki
smo jo izvedli na istem vzorcu in prav tako oblikovali dve skupini učencev,
smo ugotovili razlike v zmožnosti branja besed kot zmožnosti spontanega
branja učencev v začetku 1. razreda pred začetkom sistematičnega opisme-
njevanja. Omenjena raziskava je pokazala statistično značilno razliko med
skupinama učencev pri branju besed. Ta razlika se je odražala v prid sku-
pini učencev, kjer je bilo pomembno manj učencev z jezikovno in kultur-
no drugačnostjo.
Porajajoča se pismenost, ki se odraža v začetnem branju pri starejših
predšolskih otrocih in učencih v začetku 1. razreda, se odraža tudi pri slo-
venskih otrocih/učencih. Namen naše longitudinalne raziskave je bil pre-
učiti, ali obstaja povezanost med spremenljivkami branja v 1. in 3. razredu.
Ker smo učence v 1. razredu individualno preverili pri branju, smo jih
individualno preverili tudi v 3. razredu. Omenjena oblika preverjanja bra-
nja besed nam je vzela veliko časa, njena izvedba pa je bila organizacijsko
zahtevna. Pri branju besed in branju besedila smo preverili več učencev, kot
smo jih lahko upoštevali v longitudinalni raziskavi. Vse v vzorec vključene
učence smo preverili v 1. in 3. razredu. V kolikor bi fizično zmogli, bi preve-
rili tudi branje učencev v 2. razredu, saj tukaj vidimo primanjkljaj – podob-
no tudi pri raziskovanju na področju branja v slovenskem prostoru.
Postavili smo si raziskovalno vprašanje, ali ima glasno branje besed v
začetku 1. razreda učinek na zmožnosti branja v 3. razredu, in sicer na čas,
ritem in izraznost branja, na število napak v branju ter na bralno razume-
vanje nižje in višje ravni.
Z našo longitudinalno raziskavo želimo v slovenskem prostoru prispe-
vati k pomenu spontane pismenosti v predšolskem obdobju pred sistema-
tičnim opismenjevanjem, spodbuditi sistematično spodbujanje glasovnega
zavedanja v vrtcu in ugotoviti učinek predznanja branja besed v začetku 1.
razreda na branje neumetnostnega besedila v 3. razredu.
53
