Page 54 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 54
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
2 Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo.
2.1 Vzorec
Vključili smo učence 1. razreda in jih spremljali v zmožnosti branja še v 3.
razredu. Pri obdelavi pridobljenih podatkov v 1. in 3. razredu smo upošte-
vali le tiste učence, katerih branje smo preverili v 1. in 3. razredu. Skupno je
sodelovalo 171 učencev, od tega 89 učencev in 82 učenk – vzorec je bil torej
po spolu uravnotežen.
2.2 Pripomočki
Preverjanje branja v 1. in 3. razredu smo izvedli individualno. V 1. razredu
so učenci prebrali maksimalno 16 besed, ki so bile razvrščene po težavnos-
tni stopnji.
V 3. razredu smo preverili glasno branje neumetnostnega besedila, in
sicer smo izmerili čas glasnega branja, ob tem spremljali bralčevo upošte-
vanje ritma branja in ga vrednotili v treh stopnjah (menjujoč ritem, razme-
roma enakomeren ritem, enakomeren ritem), spremljali bralčevo izraznost
branja v treh stopnjah (monotono branje, branje z nekaj izraznosti, ustrez
na izraznost) in beležili morebitne napake pri branju. Po branju so ustno
odgovorili na štiri vprašanja nižje ravni razumevanja branja, pri katerih so
skupno prejeli maksimalno pet točk. Ta raven je predstavljala besedno ra-
ven, kjer so vsi odgovori razvidni iz besedila. Sledilo je še pet vprašanja viš-
je ravni, ki so prinesla največ pet točk. Pri odgovarjanju na slednja vpraša-
nja so si učenci pomagali s sklepanjem oz. z uporabo predhodnega znanja.
2.3 Obdelava podatkov
Z analizo povezanosti spremenljivk smo izračunali korelacije med podatki
o branju besed v začetku 1. razreda in podatki o zmožnosti branja, ki so za-
jemali čas, ritem, izraznost, pravilnost branja ter razumevanje nižje in viš-
je ravni v 3. razredu. Bivariantne korelacije smo izračunali s Pearsonovim
koeficientom korelacije, pri čemer smo izvedli testiranje statistično značil-
nih razlik koeficienta. Po ugotovljenih korelacijah smo z regresijsko anali-
zo ugotovili še učinek prediktorjev na posamezni kriterij.
54
2 Metodologija
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno
metodo.
2.1 Vzorec
Vključili smo učence 1. razreda in jih spremljali v zmožnosti branja še v 3.
razredu. Pri obdelavi pridobljenih podatkov v 1. in 3. razredu smo upošte-
vali le tiste učence, katerih branje smo preverili v 1. in 3. razredu. Skupno je
sodelovalo 171 učencev, od tega 89 učencev in 82 učenk – vzorec je bil torej
po spolu uravnotežen.
2.2 Pripomočki
Preverjanje branja v 1. in 3. razredu smo izvedli individualno. V 1. razredu
so učenci prebrali maksimalno 16 besed, ki so bile razvrščene po težavnos-
tni stopnji.
V 3. razredu smo preverili glasno branje neumetnostnega besedila, in
sicer smo izmerili čas glasnega branja, ob tem spremljali bralčevo upošte-
vanje ritma branja in ga vrednotili v treh stopnjah (menjujoč ritem, razme-
roma enakomeren ritem, enakomeren ritem), spremljali bralčevo izraznost
branja v treh stopnjah (monotono branje, branje z nekaj izraznosti, ustrez
na izraznost) in beležili morebitne napake pri branju. Po branju so ustno
odgovorili na štiri vprašanja nižje ravni razumevanja branja, pri katerih so
skupno prejeli maksimalno pet točk. Ta raven je predstavljala besedno ra-
ven, kjer so vsi odgovori razvidni iz besedila. Sledilo je še pet vprašanja viš-
je ravni, ki so prinesla največ pet točk. Pri odgovarjanju na slednja vpraša-
nja so si učenci pomagali s sklepanjem oz. z uporabo predhodnega znanja.
2.3 Obdelava podatkov
Z analizo povezanosti spremenljivk smo izračunali korelacije med podatki
o branju besed v začetku 1. razreda in podatki o zmožnosti branja, ki so za-
jemali čas, ritem, izraznost, pravilnost branja ter razumevanje nižje in viš-
je ravni v 3. razredu. Bivariantne korelacije smo izračunali s Pearsonovim
koeficientom korelacije, pri čemer smo izvedli testiranje statistično značil-
nih razlik koeficienta. Po ugotovljenih korelacijah smo z regresijsko anali-
zo ugotovili še učinek prediktorjev na posamezni kriterij.
54
