Page 52 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 52
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
zmožnost glasovnega zavedanja in poznavanja črk. Na tekočnost glasnega
branja vpliva tudi besedišče v branem besedilu. Pri tekočem glasnem bra-
nju se ne pričakuje, da bodo učenčeva natančnost in avtomatizirana zmo-
žnost glasovnega zavedanja, poimenovanje črk in dekodiranje besed dodat-
no prispevali k razumevanju branja.
Poleg natančnosti in hitrosti je izraznost (tj. pavze, trajanje, višina,
intenzivnost) ena izmed bistvenih značilnosti tekočega branja. Raziskava
Álvarez-Cañizo et al. (2018) je raziskala, kako se razvoj branja z izraznostjo
pri španskih učencih 3. in 5. razreda razlikuje glede na vrsto in dolžino po-
vedi. Ugotovili so, da učenci 3. razreda še niso razvili branja z izraznostjo,
ki bi bila podobna odraslim, saj so delali več premorov in težko predvideva-
li stavčno strukturo. Učenci 5. razreda so pokazali bistveno več izraznosti
branja in ob tem so se odražale že nekatere značilnosti izraznega branja od-
raslih. Nadalje so ugotovili, da je bralna izraznost tesno povezana z bralno
izkušnjo in se razvija na podoben način kot dekodiranje in hitrost branja.
Študija Cowie et al. (2002), ki je preučevala tekočnost in izraznost bra-
nja učencev, starih osem do deset let, je ugotovila delno neodvisnost tekoč-
nosti in izraznosti branja. V naravni situaciji branja opazimo, da zadostna
raven tekočega glasnega branja omogoča izraznost branja, čeprav je možno
tudi tekoče glasno brati brez ustrezne izraznosti. Prav tako so ugotovili, da
je bil čas branja povezan s tekočnostjo branja. Slabši bralci so dosegli slabši
čas branja in so brali neizrazno. Bralci, ki so brali izrazno, so brali hitreje.
Calet et al. (2019) poudarjajo vlogo izraznosti pri bralnem razumeva-
nju. Nudenje pomoči pri branju je temeljilo na večkratnem branju s pou-
darkom na izraznosti. Ker slabe bralne sposobnosti v prvih razredih osnov-
ne šole vodijo v slabše bralne sposobnosti v vseh naslednjih šolskih letih,
je pospeševanje veščine branja v tem obdobju bistvenega pomena. Rezulta-
ti kažejo, da so vaje med začetnim in končnim preverjanjem pokazale iz-
boljšanje tekočnosti branja besed in natančnosti branja, kar je pomembno
izboljšalo tudi razumevanje branja (Nevo et al., 2016). Pomembne učinke
vaje v bralni uspešnosti predstavlja študija Fuchs et al. (2012), ki ugotavlja
učinek redne vaje za večjo bralno uspešnost. Slednja se je pokazala kot dol-
goročni napovedovalec razumevanja branja na podlagi spremljanja učen-
cev od 1. do 5. razreda. V vzorec so bili vključeni slabši bralci v 1. razredu.
Primerna učiteljeva pomoč učencem z bralnimi težavami in namenje-
na pozornost branju v razredu sta pokazali pomemben učinek v razumeva-
nju branja v 3. razredu (Miller et al., 2014).
52
zmožnost glasovnega zavedanja in poznavanja črk. Na tekočnost glasnega
branja vpliva tudi besedišče v branem besedilu. Pri tekočem glasnem bra-
nju se ne pričakuje, da bodo učenčeva natančnost in avtomatizirana zmo-
žnost glasovnega zavedanja, poimenovanje črk in dekodiranje besed dodat-
no prispevali k razumevanju branja.
Poleg natančnosti in hitrosti je izraznost (tj. pavze, trajanje, višina,
intenzivnost) ena izmed bistvenih značilnosti tekočega branja. Raziskava
Álvarez-Cañizo et al. (2018) je raziskala, kako se razvoj branja z izraznostjo
pri španskih učencih 3. in 5. razreda razlikuje glede na vrsto in dolžino po-
vedi. Ugotovili so, da učenci 3. razreda še niso razvili branja z izraznostjo,
ki bi bila podobna odraslim, saj so delali več premorov in težko predvideva-
li stavčno strukturo. Učenci 5. razreda so pokazali bistveno več izraznosti
branja in ob tem so se odražale že nekatere značilnosti izraznega branja od-
raslih. Nadalje so ugotovili, da je bralna izraznost tesno povezana z bralno
izkušnjo in se razvija na podoben način kot dekodiranje in hitrost branja.
Študija Cowie et al. (2002), ki je preučevala tekočnost in izraznost bra-
nja učencev, starih osem do deset let, je ugotovila delno neodvisnost tekoč-
nosti in izraznosti branja. V naravni situaciji branja opazimo, da zadostna
raven tekočega glasnega branja omogoča izraznost branja, čeprav je možno
tudi tekoče glasno brati brez ustrezne izraznosti. Prav tako so ugotovili, da
je bil čas branja povezan s tekočnostjo branja. Slabši bralci so dosegli slabši
čas branja in so brali neizrazno. Bralci, ki so brali izrazno, so brali hitreje.
Calet et al. (2019) poudarjajo vlogo izraznosti pri bralnem razumeva-
nju. Nudenje pomoči pri branju je temeljilo na večkratnem branju s pou-
darkom na izraznosti. Ker slabe bralne sposobnosti v prvih razredih osnov-
ne šole vodijo v slabše bralne sposobnosti v vseh naslednjih šolskih letih,
je pospeševanje veščine branja v tem obdobju bistvenega pomena. Rezulta-
ti kažejo, da so vaje med začetnim in končnim preverjanjem pokazale iz-
boljšanje tekočnosti branja besed in natančnosti branja, kar je pomembno
izboljšalo tudi razumevanje branja (Nevo et al., 2016). Pomembne učinke
vaje v bralni uspešnosti predstavlja študija Fuchs et al. (2012), ki ugotavlja
učinek redne vaje za večjo bralno uspešnost. Slednja se je pokazala kot dol-
goročni napovedovalec razumevanja branja na podlagi spremljanja učen-
cev od 1. do 5. razreda. V vzorec so bili vključeni slabši bralci v 1. razredu.
Primerna učiteljeva pomoč učencem z bralnimi težavami in namenje-
na pozornost branju v razredu sta pokazali pomemben učinek v razumeva-
nju branja v 3. razredu (Miller et al., 2014).
52
