Page 50 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 50
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Določene raziskave (Manyak, 2008; Papadimitriou in Vlachos, 2014;
Ropič Kop in Klar Zadravec, 2021; Strickland, 2011) opozarjajo na pomem-
ben učinek zmožnosti glasovnega zavedanja na dekodiranje oz. branje.
Papadimitriou in Vlachos (2014) poudarjata pomen spodbujanja predbral-
nih aktivnosti v predšolskem obdobju, saj te v začetnih razredih napove-
dujejo bralno uspešnost v natančnosti in tekočnosti branja. Prav tako iz-
postavljata prepoznavanje otrok s primanjkljaji predbralnih zmožnosti že
v predšolskem obdobju. Določeni avtorji (Cadoso-Matinset et al., 2010;
Castles et al., 2012; Mesmer in Griffith, 2005; Ropič, 2016; Ropič 2017; Ropič
Kop, 2020) poudarjajo pomen sistematičnega spodbujanja glasovnega zave-
danja skozi daljše časovno obdobje.
Edyburn s sodelavci (2017) je pri opazovanju posameznih področij
zgodnjega opismenjevanja v vrtcu pri pripravi na osnovno šolo ugotovil,
da področja besedišča, glasovnega zavedanja in branja besed v vrtcu zago-
tavljajo močno napoved otrokovih bralnih dosežkov na koncu 1. razreda.
Tudi avtorja longitudinalne študije (Gellert in Elbro, 2017) sta opazo-
vala zgodnje opismenjevanje v vrtcu kot pripravo na osnovno šolo in ugo-
tovila, da glasovno zavedanje nima enakega učinka na branje v vseh raz
redih, in sicer pravita, da ima glasovno zavedanje pomemben učinek na
začetno fazo učenja branja konec vrtca in v prvi polovici 1. razreda osnovne
šole ter zmanjšan učinek na branje konec 1. razreda. Da je povezanost med
zmožnostjo glasovnega zavedanja in sposobnostjo dekodiranja višja v vrt-
cu kot v 1. razredu, je ugotovil Nithart s sodelavci (2011).
Za nas je zanimiva tudi longitudinalna študija (Hogan et al., 2005), ki
je opazovala in preverjala otroke od vrtca do 4. razreda osnovne šole, in si-
cer v vrtcu, v 2. in 4. razredu. Rezultati študije kažejo, da vrtčevsko spod-
bujanje zmožnosti glasovnega zavedanja napoveduje branje v 2. razredu.
Meritve branja iz 2. razreda so napovedale branje v 4. razredu. Ugotovlje-
na je bila vzajemna povezanost med zmožnostjo glasovnega zavedanja in
branjem besed. Zmožnost glasovnega zavedanja v vrtcu je napovedala bra-
nje besed v 2. razredu in branje v 2. razredu je napovedovalo zmožnost gla-
sovnega zavedanja v 4. razredu. Ocene zmožnosti glasovnega zavedanja so
zagotovile informacije o branju v vrtcu. Ugotovili so, da zmožnost glasov-
nega zavedanja izgubi svojo napovedno moč v 2. razredu. Avtorji menijo,
da postaneta v tem obdobju zmožnosti glasovnega zavedanja in branja be-
sed tako močno povezani, da zmožnost glasovnega zavedanja ne napove-
duje branja v 4. razredu.
50
Določene raziskave (Manyak, 2008; Papadimitriou in Vlachos, 2014;
Ropič Kop in Klar Zadravec, 2021; Strickland, 2011) opozarjajo na pomem-
ben učinek zmožnosti glasovnega zavedanja na dekodiranje oz. branje.
Papadimitriou in Vlachos (2014) poudarjata pomen spodbujanja predbral-
nih aktivnosti v predšolskem obdobju, saj te v začetnih razredih napove-
dujejo bralno uspešnost v natančnosti in tekočnosti branja. Prav tako iz-
postavljata prepoznavanje otrok s primanjkljaji predbralnih zmožnosti že
v predšolskem obdobju. Določeni avtorji (Cadoso-Matinset et al., 2010;
Castles et al., 2012; Mesmer in Griffith, 2005; Ropič, 2016; Ropič 2017; Ropič
Kop, 2020) poudarjajo pomen sistematičnega spodbujanja glasovnega zave-
danja skozi daljše časovno obdobje.
Edyburn s sodelavci (2017) je pri opazovanju posameznih področij
zgodnjega opismenjevanja v vrtcu pri pripravi na osnovno šolo ugotovil,
da področja besedišča, glasovnega zavedanja in branja besed v vrtcu zago-
tavljajo močno napoved otrokovih bralnih dosežkov na koncu 1. razreda.
Tudi avtorja longitudinalne študije (Gellert in Elbro, 2017) sta opazo-
vala zgodnje opismenjevanje v vrtcu kot pripravo na osnovno šolo in ugo-
tovila, da glasovno zavedanje nima enakega učinka na branje v vseh raz
redih, in sicer pravita, da ima glasovno zavedanje pomemben učinek na
začetno fazo učenja branja konec vrtca in v prvi polovici 1. razreda osnovne
šole ter zmanjšan učinek na branje konec 1. razreda. Da je povezanost med
zmožnostjo glasovnega zavedanja in sposobnostjo dekodiranja višja v vrt-
cu kot v 1. razredu, je ugotovil Nithart s sodelavci (2011).
Za nas je zanimiva tudi longitudinalna študija (Hogan et al., 2005), ki
je opazovala in preverjala otroke od vrtca do 4. razreda osnovne šole, in si-
cer v vrtcu, v 2. in 4. razredu. Rezultati študije kažejo, da vrtčevsko spod-
bujanje zmožnosti glasovnega zavedanja napoveduje branje v 2. razredu.
Meritve branja iz 2. razreda so napovedale branje v 4. razredu. Ugotovlje-
na je bila vzajemna povezanost med zmožnostjo glasovnega zavedanja in
branjem besed. Zmožnost glasovnega zavedanja v vrtcu je napovedala bra-
nje besed v 2. razredu in branje v 2. razredu je napovedovalo zmožnost gla-
sovnega zavedanja v 4. razredu. Ocene zmožnosti glasovnega zavedanja so
zagotovile informacije o branju v vrtcu. Ugotovili so, da zmožnost glasov-
nega zavedanja izgubi svojo napovedno moč v 2. razredu. Avtorji menijo,
da postaneta v tem obdobju zmožnosti glasovnega zavedanja in branja be-
sed tako močno povezani, da zmožnost glasovnega zavedanja ne napove-
duje branja v 4. razredu.
50
