Page 51 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 51
učinek br anja besed na br anje neumetnostnega besedila in br alno r azumevanje
Holland in sodelavci (2004) so raziskovali, katera izmed veščin, kot so
zmožnost glasovnega zavedanja, hitro in avtomatizirano poimenovanje be-
sedišča ter ortografske zmožnosti, ima najboljši učinek na dekodiranje be-
sed. Rezultati so pokazali, da imajo vse tri veščine hkrati najboljši učinek
na branje.
1.2 Tekočnost glasnega branja in bralno razumevanje
Tekočnost branja ugotavljamo ob glasnem branju. Označuje zmožnost na-
tančnega ter hitrega branja z ustrezno izraznostjo, kar omogoča tudi bralno
razumevanje (Ropič Kop in Vizjak Puškar, 2000). Pomembno je, da tekoč-
nost branja razvijamo skozi celotni proces šolanja, in to pri vseh predme-
tih. S. Pečjak (2012) izpostavlja štiri različne kriterije tekočnosti branja, in
sicer natančnost, ritem, tehniko in izraznost. Na tem mestu bomo podrob-
neje predstavili njeno opredelitev dveh kriterijev, ritma in izraznosti, saj
bomo prilagojene ocene le-teh uporabili v naši raziskavi. Avtorica ritem
deli na tri stopnje: tekoč (redka omahovanja in premori, enakomeren ri-
tem), delno tekoč (manj omahovanja, nekaj premorov, nekaj ponovitev,
razmeroma enakomeren ritem) in netekoč (pogosto omahovanje, številni
premori, pogoste ponovitve, menjajoč razburkan ritem). Izraznost vredno-
ti v treh stopnjah, in sicer kot ustrezno izraznost, branje z nekaj izraznos-
ti in monotono branje.
Za nas je bila zanimiva petletna longitudinalna študija (Tafa in Mano-
litsis, 2008), ki se je osredotočila na skupino grških zgodnjih bralcev od vrt-
ca do 4. razreda in skupino grških nezgodnjih bralcev. Rezultati so pokaza-
li, da se je prednost zgodnjih bralcev pri bralnem razumevanju ohranila do
2. razreda, pri tekočnosti branja pa do 4. razreda. Ob tem kaže poudariti, da
so v začetku zabeležili uspešnejše zmožnosti glasovnega zavedanja pri zgo-
dnjih bralcih v primerjavi z nezgodnjimi bralci. Do konca 1. razreda sta obe
skupini učencev dosegli podobne zmožnosti glasovnega zavedanja. Avtor-
ja ugotavljata, da je razvoj zgodnje pismenost in pozneje razvoj pismenosti
pri obeh skupinah potekal po isti poti kot pri večini otrok, vendar so se zgo-
dnji bralci po tej poti premikali hitreje kot njihovi vrstniki nezgodnji bralci.
V nadaljevanju se sprašujemo, ali tekočnost glasnega branja napove-
duje razumevanje prebranega. Študija Kim et al. (2010) ugotavlja, da tekoč-
nost glasnega branja v 1. razredu najbolj napoveduje bralno razumevanje v
3. Hitrost glasnega branja je povezana z besedilom (npr. vrsta, težavnost)
in je močan napovedovalec bralnega razumevanja. Tekoče glasno branje
se razvije iz branja besed, kar zahteva integracijo različnih veščin, in sicer
51
Holland in sodelavci (2004) so raziskovali, katera izmed veščin, kot so
zmožnost glasovnega zavedanja, hitro in avtomatizirano poimenovanje be-
sedišča ter ortografske zmožnosti, ima najboljši učinek na dekodiranje be-
sed. Rezultati so pokazali, da imajo vse tri veščine hkrati najboljši učinek
na branje.
1.2 Tekočnost glasnega branja in bralno razumevanje
Tekočnost branja ugotavljamo ob glasnem branju. Označuje zmožnost na-
tančnega ter hitrega branja z ustrezno izraznostjo, kar omogoča tudi bralno
razumevanje (Ropič Kop in Vizjak Puškar, 2000). Pomembno je, da tekoč-
nost branja razvijamo skozi celotni proces šolanja, in to pri vseh predme-
tih. S. Pečjak (2012) izpostavlja štiri različne kriterije tekočnosti branja, in
sicer natančnost, ritem, tehniko in izraznost. Na tem mestu bomo podrob-
neje predstavili njeno opredelitev dveh kriterijev, ritma in izraznosti, saj
bomo prilagojene ocene le-teh uporabili v naši raziskavi. Avtorica ritem
deli na tri stopnje: tekoč (redka omahovanja in premori, enakomeren ri-
tem), delno tekoč (manj omahovanja, nekaj premorov, nekaj ponovitev,
razmeroma enakomeren ritem) in netekoč (pogosto omahovanje, številni
premori, pogoste ponovitve, menjajoč razburkan ritem). Izraznost vredno-
ti v treh stopnjah, in sicer kot ustrezno izraznost, branje z nekaj izraznos-
ti in monotono branje.
Za nas je bila zanimiva petletna longitudinalna študija (Tafa in Mano-
litsis, 2008), ki se je osredotočila na skupino grških zgodnjih bralcev od vrt-
ca do 4. razreda in skupino grških nezgodnjih bralcev. Rezultati so pokaza-
li, da se je prednost zgodnjih bralcev pri bralnem razumevanju ohranila do
2. razreda, pri tekočnosti branja pa do 4. razreda. Ob tem kaže poudariti, da
so v začetku zabeležili uspešnejše zmožnosti glasovnega zavedanja pri zgo-
dnjih bralcih v primerjavi z nezgodnjimi bralci. Do konca 1. razreda sta obe
skupini učencev dosegli podobne zmožnosti glasovnega zavedanja. Avtor-
ja ugotavljata, da je razvoj zgodnje pismenost in pozneje razvoj pismenosti
pri obeh skupinah potekal po isti poti kot pri večini otrok, vendar so se zgo-
dnji bralci po tej poti premikali hitreje kot njihovi vrstniki nezgodnji bralci.
V nadaljevanju se sprašujemo, ali tekočnost glasnega branja napove-
duje razumevanje prebranega. Študija Kim et al. (2010) ugotavlja, da tekoč-
nost glasnega branja v 1. razredu najbolj napoveduje bralno razumevanje v
3. Hitrost glasnega branja je povezana z besedilom (npr. vrsta, težavnost)
in je močan napovedovalec bralnega razumevanja. Tekoče glasno branje
se razvije iz branja besed, kar zahteva integracijo različnih veščin, in sicer
51
