Page 42 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 42
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Rezultati, prikazani v Tabeli 8, kažejo, da največ učiteljev v usvojenosti
tehnike branja in pisanja opaža srednje razlike med generacijami, le nekaj
manj je tistih, ki opažajo večje razlike. Petina učencev v usvojenosti tehni-
ke branja in pisanja opaža manjše razlike med generacijami, nekaj manj kot
desetina pa razlik ne opaža.
3.2 Utrjenost tehnike branja in pisanja
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov učiteljev o razlikah
med generacijami v utrjevanju tehnike branja in pisanja
Razlike med generacijami f f%
Ne opažam 19 12,0
Manjše razlike 35 22,0
Srednje razlike 51 32,1
Večje razlike 41 25,9
Ne morem oceniti 13 8,0
Skupaj 159 100,0
Podobno kot pri usvojenosti tehnike branja in pisanja večina učite-
ljev v utrjenosti omenjenih spretnosti opaža srednje razlike med covid- in
necovid-generacijami, sledijo učitelji, ki zaznavajo večje razlike, manjše
razlike, najmanj pa je učiteljev, ki razlik med generacijami ne opažajo.
3.3 Druge spremembe in razlike med covid- in necovid-generacijami
V okviru odprtega vprašanja so učitelji izpostavili še druge spremembe in
razlike med covid- in necovid-generacijami, ki se ne odražajo v operativnih
ciljih predmeta slovenščina. Kljub temu so pri odgovarjanju nekateri uči-
telji izpostavili še nekaj vidikov, ki se nanašajo tudi na prej omenjene cilje.
Tam, kjer je podobno mnenje izrazilo več učiteljev, to navajamo v oklepaju.
Mnenja učiteljev nam lahko pomagajo predvsem pri načrtovanju dodatnih
raziskav in določanju spremenljivk.
Na področju predmeta slovenščina učitelji opažajo slabšo koncentra-
cijo pri prepisovanju in branju. Besedno izražanje je slabo oz. imajo učenci
slabši besedni zaklad (štirje odgovori), kar se zrcali tudi pri tvorjenju opisa
(trije odgovori) in drugih besedil. Pri učencih covid-generacije je tudi pre-
malo branja. Pri prostem pisanju učenci težje sestavljajo povedi (tako krajše
kot daljše). Pojavlja se več pravopisnih težav (velika začetnica, besede naga-
jivke), tehnika pisanja ni dovolj utrjena. Učenci slabo poslušajo in ne razu-
mejo prebranega. Težave imajo tudi z interpretacijo.
42
Rezultati, prikazani v Tabeli 8, kažejo, da največ učiteljev v usvojenosti
tehnike branja in pisanja opaža srednje razlike med generacijami, le nekaj
manj je tistih, ki opažajo večje razlike. Petina učencev v usvojenosti tehni-
ke branja in pisanja opaža manjše razlike med generacijami, nekaj manj kot
desetina pa razlik ne opaža.
3.2 Utrjenost tehnike branja in pisanja
Tabela 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) odgovorov učiteljev o razlikah
med generacijami v utrjevanju tehnike branja in pisanja
Razlike med generacijami f f%
Ne opažam 19 12,0
Manjše razlike 35 22,0
Srednje razlike 51 32,1
Večje razlike 41 25,9
Ne morem oceniti 13 8,0
Skupaj 159 100,0
Podobno kot pri usvojenosti tehnike branja in pisanja večina učite-
ljev v utrjenosti omenjenih spretnosti opaža srednje razlike med covid- in
necovid-generacijami, sledijo učitelji, ki zaznavajo večje razlike, manjše
razlike, najmanj pa je učiteljev, ki razlik med generacijami ne opažajo.
3.3 Druge spremembe in razlike med covid- in necovid-generacijami
V okviru odprtega vprašanja so učitelji izpostavili še druge spremembe in
razlike med covid- in necovid-generacijami, ki se ne odražajo v operativnih
ciljih predmeta slovenščina. Kljub temu so pri odgovarjanju nekateri uči-
telji izpostavili še nekaj vidikov, ki se nanašajo tudi na prej omenjene cilje.
Tam, kjer je podobno mnenje izrazilo več učiteljev, to navajamo v oklepaju.
Mnenja učiteljev nam lahko pomagajo predvsem pri načrtovanju dodatnih
raziskav in določanju spremenljivk.
Na področju predmeta slovenščina učitelji opažajo slabšo koncentra-
cijo pri prepisovanju in branju. Besedno izražanje je slabo oz. imajo učenci
slabši besedni zaklad (štirje odgovori), kar se zrcali tudi pri tvorjenju opisa
(trije odgovori) in drugih besedil. Pri učencih covid-generacije je tudi pre-
malo branja. Pri prostem pisanju učenci težje sestavljajo povedi (tako krajše
kot daljše). Pojavlja se več pravopisnih težav (velika začetnica, besede naga-
jivke), tehnika pisanja ni dovolj utrjena. Učenci slabo poslušajo in ne razu-
mejo prebranega. Težave imajo tudi z interpretacijo.
42
