Page 40 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 40
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Za delo na daljavo niso bili pripravljeni ne učitelj ne učenci in njiho-
vi starši. Veliko jih na začetku sploh ni imelo primernih naprav in pove-
zav, ki bi jim omogočale enakovredno sodelovanje pri pouku, seveda pa
tudi ne spretnosti, ki bi jih tako učitelji kot starši potrebovali. Večinoma je
delo na daljavo, še posebej v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, po-
tekalo ob izdatni pomoči staršev. Individualno spremljanje učencev v ve-
liki meri ni bilo izvedeno, saj je bilo to oteženo, v nekaterih primerih tudi
nemogoče. Tako so učenci in učenke v svet branja in pisanja vstopali bolj
kot ne skupinsko, individualni načrt razvijanja zmožnosti branja in pisa-
nja pa ni bil uresničen v tolikšni meri, kot bi bil pri delu v razredu, ko učitelj
ves čas spremlja vse učence, ki lahko sproti, iz ure v uro, prehajajo med raz-
ličnimi ravnmi usvojenosti in utrjenosti tehnike branja in pisanja, ko lah-
ko vsak učenec pod budnim očesom učitelja tempo usvajanja vsebin sproti
prilagodi svojim zmožnostim. Prav tako je manjkala individualna sprotna
povratna informacija, s pomočjo katere bi lahko otrok še bolje in hitreje na-
predoval. Ta je bila najpogosteje v domeni staršev, ki, razumljivo, ne pozna-
jo didaktičnih postopkov in priporočil, če z njimi niso bili seznanjeni oz. so
jih (vsaj) delno prezrli (npr.: »Zakaj bi morali pisati črko P v dveh potezah,
če jo lahko napišemo v eni potezi od spodaj navzgor.«).
Opažanja učiteljev so nas spodbudila k raziskovanju. Ker se v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju večina učencev in učenk začne učiti bra-
nja in pisanja, kar naj bi potekalo fleksibilno, uravnoteženo, sistematično
in individualizirano, nas je zanimalo, kakšni so učinki dela na daljavo na
zmožnost branja in pisanja učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju.
2 Metodologija
2.1 Raziskovalna metoda
Zastavljena študija je preiskovalne narave, saj področje doslej še ni bilo raz-
iskovano. Raziskovali smo ga s kvantitativnimi raziskovalnimi metodami,
uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empi-
ričnega pedagoškega raziskovanja.
2.2 Vzorec
Raziskovalni vzorec je slučajnostni in zajema 196 učiteljev razrednega pou-
ka od 1. do 3. razreda. Sodelovalo je 98 učiteljev prvega razreda (večje števi-
40
Za delo na daljavo niso bili pripravljeni ne učitelj ne učenci in njiho-
vi starši. Veliko jih na začetku sploh ni imelo primernih naprav in pove-
zav, ki bi jim omogočale enakovredno sodelovanje pri pouku, seveda pa
tudi ne spretnosti, ki bi jih tako učitelji kot starši potrebovali. Večinoma je
delo na daljavo, še posebej v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, po-
tekalo ob izdatni pomoči staršev. Individualno spremljanje učencev v ve-
liki meri ni bilo izvedeno, saj je bilo to oteženo, v nekaterih primerih tudi
nemogoče. Tako so učenci in učenke v svet branja in pisanja vstopali bolj
kot ne skupinsko, individualni načrt razvijanja zmožnosti branja in pisa-
nja pa ni bil uresničen v tolikšni meri, kot bi bil pri delu v razredu, ko učitelj
ves čas spremlja vse učence, ki lahko sproti, iz ure v uro, prehajajo med raz-
ličnimi ravnmi usvojenosti in utrjenosti tehnike branja in pisanja, ko lah-
ko vsak učenec pod budnim očesom učitelja tempo usvajanja vsebin sproti
prilagodi svojim zmožnostim. Prav tako je manjkala individualna sprotna
povratna informacija, s pomočjo katere bi lahko otrok še bolje in hitreje na-
predoval. Ta je bila najpogosteje v domeni staršev, ki, razumljivo, ne pozna-
jo didaktičnih postopkov in priporočil, če z njimi niso bili seznanjeni oz. so
jih (vsaj) delno prezrli (npr.: »Zakaj bi morali pisati črko P v dveh potezah,
če jo lahko napišemo v eni potezi od spodaj navzgor.«).
Opažanja učiteljev so nas spodbudila k raziskovanju. Ker se v prvem
vzgojno-izobraževalnem obdobju večina učencev in učenk začne učiti bra-
nja in pisanja, kar naj bi potekalo fleksibilno, uravnoteženo, sistematično
in individualizirano, nas je zanimalo, kakšni so učinki dela na daljavo na
zmožnost branja in pisanja učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem ob-
dobju.
2 Metodologija
2.1 Raziskovalna metoda
Zastavljena študija je preiskovalne narave, saj področje doslej še ni bilo raz-
iskovano. Raziskovali smo ga s kvantitativnimi raziskovalnimi metodami,
uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empi-
ričnega pedagoškega raziskovanja.
2.2 Vzorec
Raziskovalni vzorec je slučajnostni in zajema 196 učiteljev razrednega pou-
ka od 1. do 3. razreda. Sodelovalo je 98 učiteljev prvega razreda (večje števi-
40
