Page 43 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 43
smenjevanje učencev prvega vzgojno-izobr aževalnega obdobja v luči dela na daljavo...
Opažanja na drugih področjih učenja se nanašajo na slabšo koncen-
tracijo (pet odgovorov) in vztrajnost (trije odgovori), učenci so v slabši učni
kondiciji in težje sledijo razlagi, prav tako pa težje zbrano poslušajo. So ne-
mirni in se hitreje naveličajo. Učenci kažejo veliko potrebo po druženju z
vrstniki, kar je pri pouku občasno tudi moteče, po drugi strani pa se kažejo
težave v komunikaciji tako z vrstniki kot odraslimi (trije odgovori). Na po-
dročju socialno-čustvenega razvoja učitelji opažajo različne vedenjske teža-
ve, učenci so nestrpnejši (dva odgovora) in bolj egoistični. Ne znajo se igrati
skupinskih iger oz. sodelovati (dva odgovora), kaže se večja stopnja nego-
tovosti, učenci pa so še manj samostojni in socialno zreli ter pripravljeni na
delo kot prejšnje generacije. Pri učencih se pojavljajo tudi tiki.
Kot primer dobre prakse se je izkazal sestanek ene od sodelujočih uči-
teljic, ki je staršem predstavila glaskovanje in pravilno tehniko branja. Te
prakse se je sicer posluževala tudi že prej, a so sedaj prvič prisluhnili nje-
nim besedam, zaradi česar so otroci pri branju glasove »vlekli«, kar je pozi-
tivno vplivalo na razvoj tehnike branja pri njenih učencih. Pozitiven učinek
šolanja na daljavo opaža tudi učiteljica, ki izpostavlja, da se s covid-genera-
cijo starši bolj ukvarjajo in gredo bolj v korak s šolo, so pozitivneje narav-
nani, več sodelujejo pri razvijanju tehnike branja. Učiteljica, ki je v kombi-
naciji 1. in 2. razreda skušala ohranjati rutino dela v učilnici, je kljub temu
pogrešala sprotno pregledovanje zapisov črk in številk. Tako niso imeli po-
vratne informacije ne ona in ne učenci.
Še posebej moramo biti pozorni na dve mnenji, ki bi ju bilo z nadaljnji-
mi raziskavami smiselno podrobneje raziskati. Ena od sodelujočih učiteljic
pravi, da so se razlike med generacijami (v prid prejšnjim generacijam) ka-
zale že pred epidemijo, sedaj pa so se le še poglobile. Pet učiteljev je mnenja,
da se bodo pravi učinki dela na daljavo na vseh področjih učenja pokazali
šele v naslednjih mesecih oz. letih.
4 Analiza
Rezultati kažejo, da učitelji pri učencih prvega vzgojno-izobraževalne-
ga obdobja, ki so bili deležni šolanja na daljavo v času epidemije virusa
SARS-CoV-2, pri slovenščini opažajo posledice na doseganje učnih ciljev s
področja opismenjevanja. V največji meri poročajo o težavah s koncentra-
cijo (pri pisanju, branju, sledenju razlagi), kažejo se razlike v komunikaciji
učencev, na delo pri slovenščini pa vplivajo tudi primanjkljaji na področjih
in zmožnostih, kot so socialno-čustveno področje, učna kondicija, poslu-
šanje, razumevanje, vztrajnost in vedenjske težave, vsebine, ki so bile usva-
43
Opažanja na drugih področjih učenja se nanašajo na slabšo koncen-
tracijo (pet odgovorov) in vztrajnost (trije odgovori), učenci so v slabši učni
kondiciji in težje sledijo razlagi, prav tako pa težje zbrano poslušajo. So ne-
mirni in se hitreje naveličajo. Učenci kažejo veliko potrebo po druženju z
vrstniki, kar je pri pouku občasno tudi moteče, po drugi strani pa se kažejo
težave v komunikaciji tako z vrstniki kot odraslimi (trije odgovori). Na po-
dročju socialno-čustvenega razvoja učitelji opažajo različne vedenjske teža-
ve, učenci so nestrpnejši (dva odgovora) in bolj egoistični. Ne znajo se igrati
skupinskih iger oz. sodelovati (dva odgovora), kaže se večja stopnja nego-
tovosti, učenci pa so še manj samostojni in socialno zreli ter pripravljeni na
delo kot prejšnje generacije. Pri učencih se pojavljajo tudi tiki.
Kot primer dobre prakse se je izkazal sestanek ene od sodelujočih uči-
teljic, ki je staršem predstavila glaskovanje in pravilno tehniko branja. Te
prakse se je sicer posluževala tudi že prej, a so sedaj prvič prisluhnili nje-
nim besedam, zaradi česar so otroci pri branju glasove »vlekli«, kar je pozi-
tivno vplivalo na razvoj tehnike branja pri njenih učencih. Pozitiven učinek
šolanja na daljavo opaža tudi učiteljica, ki izpostavlja, da se s covid-genera-
cijo starši bolj ukvarjajo in gredo bolj v korak s šolo, so pozitivneje narav-
nani, več sodelujejo pri razvijanju tehnike branja. Učiteljica, ki je v kombi-
naciji 1. in 2. razreda skušala ohranjati rutino dela v učilnici, je kljub temu
pogrešala sprotno pregledovanje zapisov črk in številk. Tako niso imeli po-
vratne informacije ne ona in ne učenci.
Še posebej moramo biti pozorni na dve mnenji, ki bi ju bilo z nadaljnji-
mi raziskavami smiselno podrobneje raziskati. Ena od sodelujočih učiteljic
pravi, da so se razlike med generacijami (v prid prejšnjim generacijam) ka-
zale že pred epidemijo, sedaj pa so se le še poglobile. Pet učiteljev je mnenja,
da se bodo pravi učinki dela na daljavo na vseh področjih učenja pokazali
šele v naslednjih mesecih oz. letih.
4 Analiza
Rezultati kažejo, da učitelji pri učencih prvega vzgojno-izobraževalne-
ga obdobja, ki so bili deležni šolanja na daljavo v času epidemije virusa
SARS-CoV-2, pri slovenščini opažajo posledice na doseganje učnih ciljev s
področja opismenjevanja. V največji meri poročajo o težavah s koncentra-
cijo (pri pisanju, branju, sledenju razlagi), kažejo se razlike v komunikaciji
učencev, na delo pri slovenščini pa vplivajo tudi primanjkljaji na področjih
in zmožnostih, kot so socialno-čustveno področje, učna kondicija, poslu-
šanje, razumevanje, vztrajnost in vedenjske težave, vsebine, ki so bile usva-
43
