Page 39 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 39
smenjevanje učencev prvega vzgojno-izobr aževalnega obdobja v luči dela na daljavo...
Proces usposabljanja posameznika za branje in pisanje različnih bese-
dil, ki jih zna tudi uporabljati, imenujemo opismenjevanje. V Učnem načr-
tu za slovenščino (2018) je zapisano, da naj bi učenci in učenke v svet bra-
nja in pisanja vstopali individualizirano, postopno in sistematično, pri tem
pa naj bi glede na svoje predznanje branja in pisanja ter veščine, spretnos-
ti in zmožnosti prehajali skozi faze oz. dejavnosti začetnega opismenjeva-
nja (Poznanovič Jezeršek et al., 2018: 6). Učitelj mora na začetku obdobja,
nato pa tudi sproti pri vsakem učencu in učenki preverjati razvitost veš
čin, spretnosti in zmožnosti, ki so potrebne za branje in pisanje, za vsa-
kega učenca in učenko pa izdelati individualni načrt razvijanja zmožnos-
ti branja in pisanja. V skladu s priporočili se najprej sistematično razvijajo
predopismenjevalne zmožnosti, sledi sistematično razvijanje tehnike bra-
nja in pisanja besed in enostavčnih povedi, nato pa še sistematično razvija-
nje zmožnosti branja z razumevanjem in zmožnosti pisanja besedil, ustrez-
nih otrokovemu razvoju (Poznanovič Jezeršek et al., 2018: 68). Pri tem mora
učitelj upoštevati priporočeno zaporedje usvajanja veščin spretnosti branja
in pisanja, tempo pa sproti prilagajati značilnostim in zmožnostim posa-
meznega učenca oz. posamezne učenke (ibid).
Pri poučevanju se učitelji poslužujejo različnih metod, pri opismenje-
vanju pa osnovo predstavljajo štiri: sintetična, analitična, analitično-sinte-
tična in globalna (Golli, 1991). Metode imajo svoje prednosti in slabosti, v
učnem načrtu pa ni določeno, katero naj bi učitelj uporabljal pri pouku, kar
učitelju omogoča, da za vsakega posameznega učenca uporabi metodo ali
kombinacijo metod, s pomočjo katerih opismenjevanje prilagodi njegovim
individualnim zmožnostim.
1.1 Pričujoča raziskava
Delo na daljavo je tak način dela onemogočilo oziroma vsaj izjemno moč-
no otežilo. Učitelji in učenci so namreč v času od 16. marca 2020 do izved-
be raziskave na daljavo delali 18 tednov, čas usvajanja učnih vsebin pa je
bil zaradi podaljšanih počitnic v jesenskem obdobju skrajšan še za en te-
den. Pri stiku z učitelji opažamo, da ti poročajo o večjih razlikah med učen-
ci, ki so se delno šolali na daljavo, v primerjavi z generacijami učencev, ki
so zmožnost branja in pisanja usvajale ter razvijale v šoli. Prvič so učitel
ji o tem poročali že po prvem, šest tednov trajajočem zaprtju v letu 2020,
še večje razlike pa opažajo po drugem, 11 tednov trajajočem zaprtju v letih
2020 in 2021. Dlje kot je delo na daljavo trajalo, o večjih razlikah v primer-
javi s prejšnjimi generacijami so učitelji poročali.
39
Proces usposabljanja posameznika za branje in pisanje različnih bese-
dil, ki jih zna tudi uporabljati, imenujemo opismenjevanje. V Učnem načr-
tu za slovenščino (2018) je zapisano, da naj bi učenci in učenke v svet bra-
nja in pisanja vstopali individualizirano, postopno in sistematično, pri tem
pa naj bi glede na svoje predznanje branja in pisanja ter veščine, spretnos-
ti in zmožnosti prehajali skozi faze oz. dejavnosti začetnega opismenjeva-
nja (Poznanovič Jezeršek et al., 2018: 6). Učitelj mora na začetku obdobja,
nato pa tudi sproti pri vsakem učencu in učenki preverjati razvitost veš
čin, spretnosti in zmožnosti, ki so potrebne za branje in pisanje, za vsa-
kega učenca in učenko pa izdelati individualni načrt razvijanja zmožnos-
ti branja in pisanja. V skladu s priporočili se najprej sistematično razvijajo
predopismenjevalne zmožnosti, sledi sistematično razvijanje tehnike bra-
nja in pisanja besed in enostavčnih povedi, nato pa še sistematično razvija-
nje zmožnosti branja z razumevanjem in zmožnosti pisanja besedil, ustrez-
nih otrokovemu razvoju (Poznanovič Jezeršek et al., 2018: 68). Pri tem mora
učitelj upoštevati priporočeno zaporedje usvajanja veščin spretnosti branja
in pisanja, tempo pa sproti prilagajati značilnostim in zmožnostim posa-
meznega učenca oz. posamezne učenke (ibid).
Pri poučevanju se učitelji poslužujejo različnih metod, pri opismenje-
vanju pa osnovo predstavljajo štiri: sintetična, analitična, analitično-sinte-
tična in globalna (Golli, 1991). Metode imajo svoje prednosti in slabosti, v
učnem načrtu pa ni določeno, katero naj bi učitelj uporabljal pri pouku, kar
učitelju omogoča, da za vsakega posameznega učenca uporabi metodo ali
kombinacijo metod, s pomočjo katerih opismenjevanje prilagodi njegovim
individualnim zmožnostim.
1.1 Pričujoča raziskava
Delo na daljavo je tak način dela onemogočilo oziroma vsaj izjemno moč-
no otežilo. Učitelji in učenci so namreč v času od 16. marca 2020 do izved-
be raziskave na daljavo delali 18 tednov, čas usvajanja učnih vsebin pa je
bil zaradi podaljšanih počitnic v jesenskem obdobju skrajšan še za en te-
den. Pri stiku z učitelji opažamo, da ti poročajo o večjih razlikah med učen-
ci, ki so se delno šolali na daljavo, v primerjavi z generacijami učencev, ki
so zmožnost branja in pisanja usvajale ter razvijale v šoli. Prvič so učitel
ji o tem poročali že po prvem, šest tednov trajajočem zaprtju v letu 2020,
še večje razlike pa opažajo po drugem, 11 tednov trajajočem zaprtju v letih
2020 in 2021. Dlje kot je delo na daljavo trajalo, o večjih razlikah v primer-
javi s prejšnjimi generacijami so učitelji poročali.
39
