Page 44 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 44
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
jane na daljavo, niso dovolj utrjene. Učenci potrebujejo veliko spodbude in
usmerjanja, so manj samostojni, hitro se naveličajo dela in so negotovi. Na
področju usvojenosti, utrjevanja in izboljševanja tehnike branja in pisanja
desetina učiteljev razlik med generacijami ne opaža, nekaj manj kot peti-
na jih zaznava manjše razlike, tretjina poroča o srednjih razlikah, nekaj več
kot četrtina pa poroča o večjih razlikah med generacijami. Posamezni uči-
telji izpostavljajo, da so se razlike med generacijami kazale že pred epidemi-
jo, sedaj pa se le še poglabljajo, skrbi pa jih tudi, da se bodo pravi učinki dela
na daljavo pokazali šele v naslednjih mesecih oz. letih. Dobljeni rezultati
kažejo, da učitelji opažajo razlike med covid- in necovid-generacijami, kar
kliče po dodatnih raziskavah in kaže na potrebo po usmeritvah za učitelje.
5 Diskusija
Raziskav, ki bi poročale o vplivu učenja na daljavo v kriznih razmerah
na učenje branja in pisanja, še posebej pri mlajših učencih, ko govorimo
o opismenjevanju, ni prav veliko. Za naše ožje področje raziskave sta še
posebej pomembni dve raziskavi. Raziskava, izvedena v avstrijskem okolju
(Thomas, 2021), je pokazala, da kljub temu, da je večina sklepala, da je za-
prtje šol načelo dosežke otrok in njihovo motivacijo, bralno razumevanje in
samodoločena bralna motivacija pri drugo- in prvošolcih nista drugačni;
prvošolci so se namreč v času zaprtja šolali na daljavo. Tudi na Nizozem-
skem so raziskovali vpliv zaprtja šol (le-to je bilo na Nizozemskem krajše
kot pri nas) na bralne dosežke otrok, sicer starejše kot v prej omenjeni raz-
iskavi, in sicer stare od osem do 11 let. Tam za razliko od Avstrije, podobno
kot mi, opažajo primanjkljaje v znanju na področju matematike, črkovanja
in branja, študija pa pomembno povezuje rezultate z izobrazbo staršev, saj
je v manj izobraženih gospodinjstvih učna izguba večja kot v splošni popu-
laciji (Engzell et al., 2020).
Področje raziskave je novo, kompleksno in večplastno. Za splošne
zaključke bo potrebnih še več poročil, na podlagi katerih se bo lahko skle-
palo na širšo populacijo. Naša raziskava je omejena z vidika vzorca, saj bi
bili rezultati ob večjem vzorcu sodelujočih še bolj reprezentativni. Zaradi
situacije ni kontrolne skupine, ki bi dala tudi širši pogled na mnenje ene od
sodelujočih učiteljic, ki pravi, da je podobne težave opažala že pred pričet-
kom učenja na daljavo. Celotna situacija epidemije covida-19 je s svojo kom-
pleksnostjo lahko vplivala na objektivnost odgovorov učiteljev.
44
jane na daljavo, niso dovolj utrjene. Učenci potrebujejo veliko spodbude in
usmerjanja, so manj samostojni, hitro se naveličajo dela in so negotovi. Na
področju usvojenosti, utrjevanja in izboljševanja tehnike branja in pisanja
desetina učiteljev razlik med generacijami ne opaža, nekaj manj kot peti-
na jih zaznava manjše razlike, tretjina poroča o srednjih razlikah, nekaj več
kot četrtina pa poroča o večjih razlikah med generacijami. Posamezni uči-
telji izpostavljajo, da so se razlike med generacijami kazale že pred epidemi-
jo, sedaj pa se le še poglabljajo, skrbi pa jih tudi, da se bodo pravi učinki dela
na daljavo pokazali šele v naslednjih mesecih oz. letih. Dobljeni rezultati
kažejo, da učitelji opažajo razlike med covid- in necovid-generacijami, kar
kliče po dodatnih raziskavah in kaže na potrebo po usmeritvah za učitelje.
5 Diskusija
Raziskav, ki bi poročale o vplivu učenja na daljavo v kriznih razmerah
na učenje branja in pisanja, še posebej pri mlajših učencih, ko govorimo
o opismenjevanju, ni prav veliko. Za naše ožje področje raziskave sta še
posebej pomembni dve raziskavi. Raziskava, izvedena v avstrijskem okolju
(Thomas, 2021), je pokazala, da kljub temu, da je večina sklepala, da je za-
prtje šol načelo dosežke otrok in njihovo motivacijo, bralno razumevanje in
samodoločena bralna motivacija pri drugo- in prvošolcih nista drugačni;
prvošolci so se namreč v času zaprtja šolali na daljavo. Tudi na Nizozem-
skem so raziskovali vpliv zaprtja šol (le-to je bilo na Nizozemskem krajše
kot pri nas) na bralne dosežke otrok, sicer starejše kot v prej omenjeni raz-
iskavi, in sicer stare od osem do 11 let. Tam za razliko od Avstrije, podobno
kot mi, opažajo primanjkljaje v znanju na področju matematike, črkovanja
in branja, študija pa pomembno povezuje rezultate z izobrazbo staršev, saj
je v manj izobraženih gospodinjstvih učna izguba večja kot v splošni popu-
laciji (Engzell et al., 2020).
Področje raziskave je novo, kompleksno in večplastno. Za splošne
zaključke bo potrebnih še več poročil, na podlagi katerih se bo lahko skle-
palo na širšo populacijo. Naša raziskava je omejena z vidika vzorca, saj bi
bili rezultati ob večjem vzorcu sodelujočih še bolj reprezentativni. Zaradi
situacije ni kontrolne skupine, ki bi dala tudi širši pogled na mnenje ene od
sodelujočih učiteljic, ki pravi, da je podobne težave opažala že pred pričet-
kom učenja na daljavo. Celotna situacija epidemije covida-19 je s svojo kom-
pleksnostjo lahko vplivala na objektivnost odgovorov učiteljev.
44
