Page 45 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 45
smenjevanje učencev prvega vzgojno-izobr aževalnega obdobja v luči dela na daljavo...
Odpirajo se številne možnosti za nadaljnje raziskave. V primeru, da
učitelji razpolagajo s podatki, bi bilo smiselno primerjati rezultate prever-
janj, preizkusov oz. ocenjevanj znanja učencev, ki so jih učitelji v prete-
klih letih izvedli z namenom spremljanja otrokovega razvoja in individua-
lizacije usvajanja ter utrjevanja tehnike branja in pisanja, z rezultati, ki jih
učenci izkazujejo danes. Prav tako bi lahko raziskavo razširili in preverili
vpliv dela na daljavo še na druga področja jezika (vidno razločevanje, sluš-
no razločevanje, slušno razčlenjevanje, grafomotorika, orientacija na tele-
su, v prostoru in na papirju, drža telesa in pisala, branje in pisanje tiskanih/
pisanih črk), prav tako bi veljalo preveriti vpliv dela na daljavo na področje
književnosti. Zanimivo bi bilo preveriti tudi druge vplive na usvojenost in
utrjenost tehnike branja in pisanja, in sicer kako na rezultate vplivajo veli-
kost razreda in s tem obremenjenost učitelja, lokacija šole in povprečen so-
cialno-ekonomski status učencev v razredu. Kurikulum za vrtce (Bahovec
et al., 1999) izpostavlja, da je zlasti od tretjega leta starosti dalje pomem-
ben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti. Podobno pišejo
mnogi avtorji (npr. Ropič, 1996; Grom, 2016; Marjanovič Umek, 2010). Ker
so bili vrtci zaprti in za razliko od šol delo na daljavo ni bilo organizirano,
je verjeten tudi primanjkljaj pri otrocih, ki v šolo prihajajo oz. bodo priha-
jali v prihodnjih letih. Zato bi bilo smiselno preveriti tudi učinek zaprtja
vrtcev na predpisalne in predbralne sposobnosti otrok ter na spretnosti, ki
jih bodo s seboj v vrtec prinesli tisti otroci, ki jih je pandemija covida-19 do-
letela v njihovem najobčutljivejšem obdobju.
Praktične implikacije se nanašajo predvsem na element zavedanja uči-
teljev po celotni izobraževalni vertikali, da bodo v prihodnjih letih delali z
učenci, ki jih je šolanje na daljavo posredno in neposredno prizadelo. Ker
se s situacijo, v katero smo bili iz epidemioloških razlogov prisiljeni, sreču-
jemo prvič, ostaja odprtih veliko vprašanj oz. je vprašanj več kot odgovo-
rov. Naloga vseh je, da se zavedamo, da je imel spremenjeni način dela naj-
večji vpliv prav na otroke, ki so bili prikrajšani na številnih področjih – ne
le na področjih vzgoje in izobraževanja. Veliko vlogo v blaženju posledic
imajo tudi učitelji. Menimo, da je naloga vseh institucij, ki delujejo na po-
dročju vzgoje in izobraževanja, da učiteljem in s tem tudi učencem poma-
gajo tako, da se oblikujejo smernice ali priporočila, po katerih bodo lahko
učitelji brez oklevanja in pomislekov posegali pri srečevanju s posledicami
spremenjenega načina dela v prihodnjem desetletju (ali več). Pri tem nima-
mo v mislih le področja branja in pisanja, temveč širša področja vzgoje in
izobraževanja.
45
Odpirajo se številne možnosti za nadaljnje raziskave. V primeru, da
učitelji razpolagajo s podatki, bi bilo smiselno primerjati rezultate prever-
janj, preizkusov oz. ocenjevanj znanja učencev, ki so jih učitelji v prete-
klih letih izvedli z namenom spremljanja otrokovega razvoja in individua-
lizacije usvajanja ter utrjevanja tehnike branja in pisanja, z rezultati, ki jih
učenci izkazujejo danes. Prav tako bi lahko raziskavo razširili in preverili
vpliv dela na daljavo še na druga področja jezika (vidno razločevanje, sluš-
no razločevanje, slušno razčlenjevanje, grafomotorika, orientacija na tele-
su, v prostoru in na papirju, drža telesa in pisala, branje in pisanje tiskanih/
pisanih črk), prav tako bi veljalo preveriti vpliv dela na daljavo na področje
književnosti. Zanimivo bi bilo preveriti tudi druge vplive na usvojenost in
utrjenost tehnike branja in pisanja, in sicer kako na rezultate vplivajo veli-
kost razreda in s tem obremenjenost učitelja, lokacija šole in povprečen so-
cialno-ekonomski status učencev v razredu. Kurikulum za vrtce (Bahovec
et al., 1999) izpostavlja, da je zlasti od tretjega leta starosti dalje pomem-
ben tudi razvoj predpisalnih in predbralnih sposobnosti. Podobno pišejo
mnogi avtorji (npr. Ropič, 1996; Grom, 2016; Marjanovič Umek, 2010). Ker
so bili vrtci zaprti in za razliko od šol delo na daljavo ni bilo organizirano,
je verjeten tudi primanjkljaj pri otrocih, ki v šolo prihajajo oz. bodo priha-
jali v prihodnjih letih. Zato bi bilo smiselno preveriti tudi učinek zaprtja
vrtcev na predpisalne in predbralne sposobnosti otrok ter na spretnosti, ki
jih bodo s seboj v vrtec prinesli tisti otroci, ki jih je pandemija covida-19 do-
letela v njihovem najobčutljivejšem obdobju.
Praktične implikacije se nanašajo predvsem na element zavedanja uči-
teljev po celotni izobraževalni vertikali, da bodo v prihodnjih letih delali z
učenci, ki jih je šolanje na daljavo posredno in neposredno prizadelo. Ker
se s situacijo, v katero smo bili iz epidemioloških razlogov prisiljeni, sreču-
jemo prvič, ostaja odprtih veliko vprašanj oz. je vprašanj več kot odgovo-
rov. Naloga vseh je, da se zavedamo, da je imel spremenjeni način dela naj-
večji vpliv prav na otroke, ki so bili prikrajšani na številnih področjih – ne
le na področjih vzgoje in izobraževanja. Veliko vlogo v blaženju posledic
imajo tudi učitelji. Menimo, da je naloga vseh institucij, ki delujejo na po-
dročju vzgoje in izobraževanja, da učiteljem in s tem tudi učencem poma-
gajo tako, da se oblikujejo smernice ali priporočila, po katerih bodo lahko
učitelji brez oklevanja in pomislekov posegali pri srečevanju s posledicami
spremenjenega načina dela v prihodnjem desetletju (ali več). Pri tem nima-
mo v mislih le področja branja in pisanja, temveč širša področja vzgoje in
izobraževanja.
45
