Page 37 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 37
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-343-1.37-47
Opismenjevanje učencev prvega vzgojno-
izobraževalnega obdobja v luči dela na daljavo
v izrednih razmerah
Maja Kerneža
1 Uvod
V zadnjih dveh letih so se naša življenja korenito spremenila. Nepriča-
kovano naš vsakdan ne more več potekati brez sodobne tehnologije, še po-
sebej računalnika, tablice in mobilnih telefonov. Naša komunikacija se je
s srečanj, dogodkov in sestankov v živo preselila na zaslone prej omenje-
nih naprav. Če smo se do nedavnega preko posrednika – mobilnika, tabli-
ce ali računalnika – večinoma pogovarjali z osebami, ki so bile od nas to-
liko fizično oddaljene, da je bila racionalnejša komunikacija na daljavo, je
v začetku leta 2020 vsa naša komunikacija prešla v sporazumevanje na da-
ljavo. In če smo do tega trenutka otroke ščitili pred uporabo multimedij-
skih naprav in jim omejevali čas pred zasloni, smo jih marca 2020 zače-
li siliti prav v to. In kljub temu, da smo na IKT v povezavi z najmlajšimi še
vedno gledali kot na dejavnik, ki kvarno vpliva na njihov razvoj, smo po
drugi strani kljub vsemu menili, da že od zgodnjih let obvladajo uporabo
vsaj tablic in mobilnikov, če ne tudi že računalnikov. Torej bi bilo priča-
kovati, da jim tudi šolanje oz. delo na daljavo, večinoma preko računalni-
kov, ne bi smelo povzročati težav. Pa ni bilo tako. Raziskava Primary School
students' natural science digital literacy competence in digital learning envi-
ronments (Legvart, Kordigel in Kerneža, 2021), ki je raziskovala digitalno
pismenost slovenskih učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
v okviru naravoslovne pismenosti, je pokazala, da generacija alfa (otroci,
rojeni po letu 2012, torej prav tisti, ki so se v letih 2020 in 2021 šolali na
37
Opismenjevanje učencev prvega vzgojno-
izobraževalnega obdobja v luči dela na daljavo
v izrednih razmerah
Maja Kerneža
1 Uvod
V zadnjih dveh letih so se naša življenja korenito spremenila. Nepriča-
kovano naš vsakdan ne more več potekati brez sodobne tehnologije, še po-
sebej računalnika, tablice in mobilnih telefonov. Naša komunikacija se je
s srečanj, dogodkov in sestankov v živo preselila na zaslone prej omenje-
nih naprav. Če smo se do nedavnega preko posrednika – mobilnika, tabli-
ce ali računalnika – večinoma pogovarjali z osebami, ki so bile od nas to-
liko fizično oddaljene, da je bila racionalnejša komunikacija na daljavo, je
v začetku leta 2020 vsa naša komunikacija prešla v sporazumevanje na da-
ljavo. In če smo do tega trenutka otroke ščitili pred uporabo multimedij-
skih naprav in jim omejevali čas pred zasloni, smo jih marca 2020 zače-
li siliti prav v to. In kljub temu, da smo na IKT v povezavi z najmlajšimi še
vedno gledali kot na dejavnik, ki kvarno vpliva na njihov razvoj, smo po
drugi strani kljub vsemu menili, da že od zgodnjih let obvladajo uporabo
vsaj tablic in mobilnikov, če ne tudi že računalnikov. Torej bi bilo priča-
kovati, da jim tudi šolanje oz. delo na daljavo, večinoma preko računalni-
kov, ne bi smelo povzročati težav. Pa ni bilo tako. Raziskava Primary School
students' natural science digital literacy competence in digital learning envi-
ronments (Legvart, Kordigel in Kerneža, 2021), ki je raziskovala digitalno
pismenost slovenskih učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
v okviru naravoslovne pismenosti, je pokazala, da generacija alfa (otroci,
rojeni po letu 2012, torej prav tisti, ki so se v letih 2020 in 2021 šolali na
37
