Page 32 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 32
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
dijakovega občutka, da mu učitelj zaupa in ga razume, ter učiteljevo navdu-
šenje pri poučevanju, te vidike učiteljevega poučevanja pa slovenski dijaki
ocenjujejo kot slabše, vse kaže na to, da bi bila z vidika spodbude motivaci-
je za branje v učnem procesu ključna krepitev prav te, odnosne komponen-
te med učiteljem in učencem, pa ne samo pri pouku slovenščine.
Rezultati enega najobsežnejših projektov na področju ugotavljanja in
spodbujanja socialnih in čustvenih spretnosti učencev v Sloveniji, tj. pro-
jekta Roka v roki (Kozina, 2020), namreč kažejo, da se boljše socialne in
čustvene spretnosti učencev odražajo v njihovi višji učni motivaciji in do-
sežkih, boljšem mentalnem zdravju in prosocialnem vedenju, v redkejšem
antisocialnem vedenju in pozitivnejši lastni samopodobi. Učenci z boljši-
mi socialnimi in čustvenimi spretnostmi so tudi aktivnejši v razredu, laž-
je izražajo svoje mnenje in v šolskem okolju vzpostavljajo kakovostnejše
odnose z učitelji in s sošolci. Ob tem je seveda ključna krepitev socialnih
in čustvenih spretnosti pri učiteljih, brez česar si je spodbujanje omenje-
nih spretnosti pri dijakih skozi učni proces težko predstavljati. U. Štrem-
fel (2020) ugotavlja, da socialne in čustvene spretnosti v glavnih javnopoli-
tičnih dokumentih na področju izobraževanja tako v Evropski uniji kot v
Sloveniji niso konkretno opredeljene, vključene so le posredno, sam razvoj
omenjenih spretnosti pa ni sistematično podprt, kar kaže na to, da bi mo-
rale prihodnje reforme učnih načrtov v Sloveniji upoštevati pozitivne učin-
ke krepitve socialnih in čustvenih spretnosti v izobraževanju ter pomen
njihovega celostnega in sistematičnega vključevanja na vse ravni izobra-
ževalnega sistema. Kozina s sodelavci (2020) ugotavlja tudi, da bi izvajanje
učenja tovrstnih spretnosti že na ravni predšolske vzgoje povečalo spreje-
manje tovrstnih programov s strani učencev v osnovnih in srednjih šolah,
prav tako pa bi bilo treba zagotoviti sistemsko podporo učiteljem in drugim
strokovnim delavcem šole, da bi lahko svoje socialne in čustvene spretnosti
tekom poučevanja nadgradili. Smiselna bi bila tudi obravnavanje odnosnih
spretnosti že med dodiplomskim izobraževanjem in kasnejše stalno stro-
kovno izpopolnjevanje učiteljev ter drugih strokovnih delavcev šole.
Literatura
Armsden, Gay C. in Greenberg, Mark T. »The inventory of parent and peer
attachment: Individual differences and their relationship to psychological
well-being in adolescence.« Journal of Youth and Adolescence 16, (1987):
427–454.
32
dijakovega občutka, da mu učitelj zaupa in ga razume, ter učiteljevo navdu-
šenje pri poučevanju, te vidike učiteljevega poučevanja pa slovenski dijaki
ocenjujejo kot slabše, vse kaže na to, da bi bila z vidika spodbude motivaci-
je za branje v učnem procesu ključna krepitev prav te, odnosne komponen-
te med učiteljem in učencem, pa ne samo pri pouku slovenščine.
Rezultati enega najobsežnejših projektov na področju ugotavljanja in
spodbujanja socialnih in čustvenih spretnosti učencev v Sloveniji, tj. pro-
jekta Roka v roki (Kozina, 2020), namreč kažejo, da se boljše socialne in
čustvene spretnosti učencev odražajo v njihovi višji učni motivaciji in do-
sežkih, boljšem mentalnem zdravju in prosocialnem vedenju, v redkejšem
antisocialnem vedenju in pozitivnejši lastni samopodobi. Učenci z boljši-
mi socialnimi in čustvenimi spretnostmi so tudi aktivnejši v razredu, laž-
je izražajo svoje mnenje in v šolskem okolju vzpostavljajo kakovostnejše
odnose z učitelji in s sošolci. Ob tem je seveda ključna krepitev socialnih
in čustvenih spretnosti pri učiteljih, brez česar si je spodbujanje omenje-
nih spretnosti pri dijakih skozi učni proces težko predstavljati. U. Štrem-
fel (2020) ugotavlja, da socialne in čustvene spretnosti v glavnih javnopoli-
tičnih dokumentih na področju izobraževanja tako v Evropski uniji kot v
Sloveniji niso konkretno opredeljene, vključene so le posredno, sam razvoj
omenjenih spretnosti pa ni sistematično podprt, kar kaže na to, da bi mo-
rale prihodnje reforme učnih načrtov v Sloveniji upoštevati pozitivne učin-
ke krepitve socialnih in čustvenih spretnosti v izobraževanju ter pomen
njihovega celostnega in sistematičnega vključevanja na vse ravni izobra-
ževalnega sistema. Kozina s sodelavci (2020) ugotavlja tudi, da bi izvajanje
učenja tovrstnih spretnosti že na ravni predšolske vzgoje povečalo spreje-
manje tovrstnih programov s strani učencev v osnovnih in srednjih šolah,
prav tako pa bi bilo treba zagotoviti sistemsko podporo učiteljem in drugim
strokovnim delavcem šole, da bi lahko svoje socialne in čustvene spretnosti
tekom poučevanja nadgradili. Smiselna bi bila tudi obravnavanje odnosnih
spretnosti že med dodiplomskim izobraževanjem in kasnejše stalno stro-
kovno izpopolnjevanje učiteljev ter drugih strokovnih delavcev šole.
Literatura
Armsden, Gay C. in Greenberg, Mark T. »The inventory of parent and peer
attachment: Individual differences and their relationship to psychological
well-being in adolescence.« Journal of Youth and Adolescence 16, (1987):
427–454.
32
