Page 28 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 28
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Tabela 7: Napovedniki motivacije za branje v programih srednjega poklicnega
izobraževanja
B SEB tB p β SEβ tβ p
-0,52 0,03 -18,02 0,00
Konstanta
Socialno-čustvena opora 0,04 0,03 1,26 > 0,05 0,05 0,04 1,26 > 0,05
Zaupanje v spretnosti 0,05 0,04 1,36 > 0,05 0,06 0,04 1,36 > 0,05
Individualni pristop -0,05 0,03 -1,65 > 0,05 -0,06 0,04 -1,66 > 0,05
Jasni učni cilji -0,05 0,03 -1,55 > 0,05 -0,07 0,04 -1,57 > 0,05
Disciplina v razredu 0,08 0,02 3,28 0,00 0,10 0,03 3,29 0,00
Povratna informacija 0,07 0,04 1,93 > 0,05 0,08 0,04 1,91 > 0,05
Navdušenje pri poučevanju 0,02 0,04 0,60 > 0,05 0,03 0,04 0,60 > 0,05
Opomba: B – regresijski koeficient; SE – standardna napaka; t – t-vrednost;
β – standardiziran regresijski koeficient; p – statistična značilnost; z modelom pojasnimo
3 % variabilnosti v notranji motivaciji za branje.
4 Razprava
Ker so prvi rezultati raziskave PISA 2018 pokazali, da slovenski 15-letni-
ki svoje učitelje slovenščine na različnih področjih poučevanja ocenjujejo
negativneje kot njihovi vrstniki iz držav OECD, omenjeni vidiki pa so se v
preteklih študijah (e. g. Gregory et al., 2010; Wentzel, 2012; Wentzel et al.,
2010) že potrdili kot značilni napovedniki učne motivacije, ki se v raziskavi
PISA skozi vse cikle prav tako kaže kot nizka, smo želeli v študiji omenje-
no področje dodatno preučiti. Pri tem so nas zanimale razlike glede na spol
in izobraževalni program, predvsem pa smo želeli identificirati tiste vidi-
ke učiteljevega poučevanja, ki se kažejo kot značilni napovedniki notranje
motivacije za branje znotraj različnih skupin dijakov in dijakinj.
V prvem koraku študije so rezultati pokazali, da dekleta v primerjavi s
fanti pri učiteljih slovenščine v povprečju zaznavajo manj socialno-čustve-
ne opore in manj povratne informacije ter boljšo disciplino pri pouku slo-
venščine, več učiteljevega zaupanja v svoje spretnosti in učiteljevega navdu-
šenja pri poučevanju. Dekleta so v primerjavi s fanti v povprečju poročala
tudi o značilno višji notranji motivaciji za branje. V splošnem lahko reče-
mo, da so dekleta v primerjavi s fanti na postavkah nižje ocenila osebni stik
z učiteljem, učiteljevo delo in način poučevanja pa so ocenila pozitivneje.
Kar se tiče zaznavanja socialno-čustvene opore in razlik med spoloma, je ta
rezultat v nasprotju s študijami, ki so potrdile, da dekleta v srednjem mla-
dostništvu v povprečju poročajo o večji zaznani socialni in čustveni opori
s strani učitelja kot fantje (e. g. Armsden in Greenberg, 1987; Bryant, 1994;
Furman in Buhrmester, 1992; Wentzel et al., 2010), in tudi raziskavami, ki
28
Tabela 7: Napovedniki motivacije za branje v programih srednjega poklicnega
izobraževanja
B SEB tB p β SEβ tβ p
-0,52 0,03 -18,02 0,00
Konstanta
Socialno-čustvena opora 0,04 0,03 1,26 > 0,05 0,05 0,04 1,26 > 0,05
Zaupanje v spretnosti 0,05 0,04 1,36 > 0,05 0,06 0,04 1,36 > 0,05
Individualni pristop -0,05 0,03 -1,65 > 0,05 -0,06 0,04 -1,66 > 0,05
Jasni učni cilji -0,05 0,03 -1,55 > 0,05 -0,07 0,04 -1,57 > 0,05
Disciplina v razredu 0,08 0,02 3,28 0,00 0,10 0,03 3,29 0,00
Povratna informacija 0,07 0,04 1,93 > 0,05 0,08 0,04 1,91 > 0,05
Navdušenje pri poučevanju 0,02 0,04 0,60 > 0,05 0,03 0,04 0,60 > 0,05
Opomba: B – regresijski koeficient; SE – standardna napaka; t – t-vrednost;
β – standardiziran regresijski koeficient; p – statistična značilnost; z modelom pojasnimo
3 % variabilnosti v notranji motivaciji za branje.
4 Razprava
Ker so prvi rezultati raziskave PISA 2018 pokazali, da slovenski 15-letni-
ki svoje učitelje slovenščine na različnih področjih poučevanja ocenjujejo
negativneje kot njihovi vrstniki iz držav OECD, omenjeni vidiki pa so se v
preteklih študijah (e. g. Gregory et al., 2010; Wentzel, 2012; Wentzel et al.,
2010) že potrdili kot značilni napovedniki učne motivacije, ki se v raziskavi
PISA skozi vse cikle prav tako kaže kot nizka, smo želeli v študiji omenje-
no področje dodatno preučiti. Pri tem so nas zanimale razlike glede na spol
in izobraževalni program, predvsem pa smo želeli identificirati tiste vidi-
ke učiteljevega poučevanja, ki se kažejo kot značilni napovedniki notranje
motivacije za branje znotraj različnih skupin dijakov in dijakinj.
V prvem koraku študije so rezultati pokazali, da dekleta v primerjavi s
fanti pri učiteljih slovenščine v povprečju zaznavajo manj socialno-čustve-
ne opore in manj povratne informacije ter boljšo disciplino pri pouku slo-
venščine, več učiteljevega zaupanja v svoje spretnosti in učiteljevega navdu-
šenja pri poučevanju. Dekleta so v primerjavi s fanti v povprečju poročala
tudi o značilno višji notranji motivaciji za branje. V splošnem lahko reče-
mo, da so dekleta v primerjavi s fanti na postavkah nižje ocenila osebni stik
z učiteljem, učiteljevo delo in način poučevanja pa so ocenila pozitivneje.
Kar se tiče zaznavanja socialno-čustvene opore in razlik med spoloma, je ta
rezultat v nasprotju s študijami, ki so potrdile, da dekleta v srednjem mla-
dostništvu v povprečju poročajo o večji zaznani socialni in čustveni opori
s strani učitelja kot fantje (e. g. Armsden in Greenberg, 1987; Bryant, 1994;
Furman in Buhrmester, 1992; Wentzel et al., 2010), in tudi raziskavami, ki
28
