Page 31 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 31
poučevanje in motivacija za br anje: r azlike po spolu in izobr aževalnem progr amu
5 Omejitve študije in smernice za nadaljnje raziskovanje
Metode analiziranja podatkov v tej študiji temeljijo na ugotavljanju pove-
zanosti različnih napovednikov motivacije za branje in kot take dopušča-
jo zgolj sklepanje o smeri in moči povezanosti med napovedniki ter moti-
vacijo za branje, o vzročno-posledičnih odnosih pa ne moremo govoriti.
Poleg tega so stališča do učiteljevega poučevanja le eden izmed dejavni-
kov, ki lahko učinkujejo na dijakovo motivacijo za branje, saj je ta rezul-
tat večih, tudi še nepojasnjenih dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo
in prepletajo. Pomembno je tudi dejstvo, da so ocene učinkov omenjenih
dejavnikov ugotovljene na podlagi osebne zaznave dijakov in dijakinj ter
predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem trenutku. Nekatera
vprašanja so v raziskavi vezana celo na zadnjo uro pouka slovenščine, kar
lahko predstavlja zelo specifičen kontekst ocenjevanja. Poleg tega so v raz-
iskavo PISA vključeni dijaki in dijakinje, ki se na prehodu v srednješolsko
izobraževanje soočajo z različnimi psihosocialnimi izzivi, tako na podro-
čju vzpostavljanja kakovostnih odnosov z učitelji in s sošolci kot na podro-
čju same motivacije za učenje. Glede na to, da je vzorčenje v raziskavi PISA
dvostopenjsko, bi veljalo napovedne modele, uporabljene v tej študiji, pre-
veriti z metodo hierarhičnega linearnega modeliranja.
6 Zaključek
V primerjavi z vrstniki iz držav OECD slovenski dijaki in dijakinje prvih
letnikov svoje učitelje slovenščine na vseh postavkah, ki se nanašajo na raz-
lične vidike poučevanja, ocenjujejo negativneje. Nekateri izmed teh vidikov
so se v tej študiji potrdili kot značilni napovedniki notranje motivacije za
branje, ki se skozi vse cikle raziskave prav tako izkazuje kot podpovprečna.
Kot najznačilnejši so se pokazali učiteljevo zaupanje v dijakove spretnosti
in razumevanje njegovega procesa učenja, disciplina v razredu in učitelje-
vo navdušenje pri poučevanju slovenščine. Ponovno so se tudi v tej študi-
ji pokazale razlike v motivacijskih dejavnikih med različnimi izobraževal-
nimi programi v Sloveniji. Rezultati namreč kažejo, da učitelji v programih
srednjega poklicnega izobraževanja, v primerjavi s tistimi, ki poučujejo v
gimnazijskih programih, več časa namenijo zastavljanju jasnih učnih cil
jev, individualnemu pristopu poučevanja in socialno-čustveni opori, kar
kaže na pomembno kompenzatorno vlogo odnosa med učiteljem in učen-
cem v času mladostništva, sploh, če so ob tem prisotni še socialno-eko-
nomski primanjkljaji učenca. Glede na to, da sta se kot značilna dejavnika
motivacije za branje potrdila kakovost učiteljevega odnosa z dijaki v smislu
31
5 Omejitve študije in smernice za nadaljnje raziskovanje
Metode analiziranja podatkov v tej študiji temeljijo na ugotavljanju pove-
zanosti različnih napovednikov motivacije za branje in kot take dopušča-
jo zgolj sklepanje o smeri in moči povezanosti med napovedniki ter moti-
vacijo za branje, o vzročno-posledičnih odnosih pa ne moremo govoriti.
Poleg tega so stališča do učiteljevega poučevanja le eden izmed dejavni-
kov, ki lahko učinkujejo na dijakovo motivacijo za branje, saj je ta rezul-
tat večih, tudi še nepojasnjenih dejavnikov, ki se med seboj dopolnjujejo
in prepletajo. Pomembno je tudi dejstvo, da so ocene učinkov omenjenih
dejavnikov ugotovljene na podlagi osebne zaznave dijakov in dijakinj ter
predstavljajo le subjektivno oceno stanja v določenem trenutku. Nekatera
vprašanja so v raziskavi vezana celo na zadnjo uro pouka slovenščine, kar
lahko predstavlja zelo specifičen kontekst ocenjevanja. Poleg tega so v raz-
iskavo PISA vključeni dijaki in dijakinje, ki se na prehodu v srednješolsko
izobraževanje soočajo z različnimi psihosocialnimi izzivi, tako na podro-
čju vzpostavljanja kakovostnih odnosov z učitelji in s sošolci kot na podro-
čju same motivacije za učenje. Glede na to, da je vzorčenje v raziskavi PISA
dvostopenjsko, bi veljalo napovedne modele, uporabljene v tej študiji, pre-
veriti z metodo hierarhičnega linearnega modeliranja.
6 Zaključek
V primerjavi z vrstniki iz držav OECD slovenski dijaki in dijakinje prvih
letnikov svoje učitelje slovenščine na vseh postavkah, ki se nanašajo na raz-
lične vidike poučevanja, ocenjujejo negativneje. Nekateri izmed teh vidikov
so se v tej študiji potrdili kot značilni napovedniki notranje motivacije za
branje, ki se skozi vse cikle raziskave prav tako izkazuje kot podpovprečna.
Kot najznačilnejši so se pokazali učiteljevo zaupanje v dijakove spretnosti
in razumevanje njegovega procesa učenja, disciplina v razredu in učitelje-
vo navdušenje pri poučevanju slovenščine. Ponovno so se tudi v tej študi-
ji pokazale razlike v motivacijskih dejavnikih med različnimi izobraževal-
nimi programi v Sloveniji. Rezultati namreč kažejo, da učitelji v programih
srednjega poklicnega izobraževanja, v primerjavi s tistimi, ki poučujejo v
gimnazijskih programih, več časa namenijo zastavljanju jasnih učnih cil
jev, individualnemu pristopu poučevanja in socialno-čustveni opori, kar
kaže na pomembno kompenzatorno vlogo odnosa med učiteljem in učen-
cem v času mladostništva, sploh, če so ob tem prisotni še socialno-eko-
nomski primanjkljaji učenca. Glede na to, da sta se kot značilna dejavnika
motivacije za branje potrdila kakovost učiteljevega odnosa z dijaki v smislu
31
