Page 30 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 30
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
mentalno oporo pri samem učenju. Nadalje celo meni, da je ravno obdob-
je srednjega mladostništva tisto, kjer je verjetnost za kompenzacijo različ-
nih socialnih primanjkljajev v šolskem kontekstu največja, saj je to obdobje,
ko mladostnik v procesu individuacije vedno večji pomen pripisuje odno-
som izven družine.
Pri ugotavljanju značilnih napovednikov notranje motivacije za bra-
nje znotraj različnih skupin dijakov in dijakinj rezultati študije kažejo, da
so se izmed vseh vključenih napovednikov znotraj različnih skupin potr-
dili predvsem naslednji dejavniki: zaupanje učitelja v dijakove spretnosti in
razumevanje njegovega procesa učenja, disciplina v razredu in učiteljevo
navdušenje pri poučevanju slovenščine. Vsi trije dejavniki so se potrdili kot
značilni tako pri dekletih kot pri fantih, učiteljevo zaupanje v dijakove spret-
nosti in njegov proces učenja sta se kot značilna napovednika notranje mo-
tivacije za branje potrdila v gimnazijskih programih in programu srednjega
strokovnega izobraževanja, disciplina v razredu pa v programih srednjega
strokovnega in poklicnega izobraževanja. Ti rezultati so skladni z ugotovit-
vami avtorjev (Crosnoe et al., 2004; Gregory et al., 2010; Murdock in Miller,
2003; OECD, 2010; Wentzel, 1997; Wentzel et al., 2010; Wentzel, 2012), ki so
potrdili, da so oporni in spodbudni odnosi mladostnika z učiteljem, obču-
tek varnosti v razredu in učiteljeva pozitivna naravnanost do lastnega po-
učevanja značilni napovedniki dijakove notranje učne motivacije, v našem
primeru tudi motivacije za branje. Kot poglavitno podstat v ustvarjanju var-
nega in spodbudnega učnega okolja pa različni tuji in tudi slovenski avtorji
(e. g. Gamoran, 1993; Kozina et al., 2020; Murdock in Anderman, 2000; Re-
gner et al., 2009) vidijo krepitev socialno-čustvenih spretnosti tako učite-
ljev in učencev, saj ima to pozitivne učinke na različne vidike učnega proce-
sa, motivacije in učnega vedenja. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da
ima učno okolje, v katerem učenec zaznava, da se učitelj skupaj z njim tru-
di dosegati boljše rezultate in je med njima vzpostavljen pozitiven odnos,
ugoden učinek predvsem na učence, ki dosegajo slabše učne rezultate. V ta-
kem okolju je bilo ugotovljenih manj disciplinskih težav, tovrstni učenci pa
so poročali, da se naučijo več. Ta izsledek je pomemben predvsem z vidika
ugotovljenih razlik v značilnih napovednikih med samimi izobraževalni-
mi programi v Sloveniji, kjer se na področju notranje motivacije za branje
in različnih učnih pogojev kažejo primanjkljaji predvsem v programih sre-
dnjega poklicnega izobraževanja.
30
mentalno oporo pri samem učenju. Nadalje celo meni, da je ravno obdob-
je srednjega mladostništva tisto, kjer je verjetnost za kompenzacijo različ-
nih socialnih primanjkljajev v šolskem kontekstu največja, saj je to obdobje,
ko mladostnik v procesu individuacije vedno večji pomen pripisuje odno-
som izven družine.
Pri ugotavljanju značilnih napovednikov notranje motivacije za bra-
nje znotraj različnih skupin dijakov in dijakinj rezultati študije kažejo, da
so se izmed vseh vključenih napovednikov znotraj različnih skupin potr-
dili predvsem naslednji dejavniki: zaupanje učitelja v dijakove spretnosti in
razumevanje njegovega procesa učenja, disciplina v razredu in učiteljevo
navdušenje pri poučevanju slovenščine. Vsi trije dejavniki so se potrdili kot
značilni tako pri dekletih kot pri fantih, učiteljevo zaupanje v dijakove spret-
nosti in njegov proces učenja sta se kot značilna napovednika notranje mo-
tivacije za branje potrdila v gimnazijskih programih in programu srednjega
strokovnega izobraževanja, disciplina v razredu pa v programih srednjega
strokovnega in poklicnega izobraževanja. Ti rezultati so skladni z ugotovit-
vami avtorjev (Crosnoe et al., 2004; Gregory et al., 2010; Murdock in Miller,
2003; OECD, 2010; Wentzel, 1997; Wentzel et al., 2010; Wentzel, 2012), ki so
potrdili, da so oporni in spodbudni odnosi mladostnika z učiteljem, obču-
tek varnosti v razredu in učiteljeva pozitivna naravnanost do lastnega po-
učevanja značilni napovedniki dijakove notranje učne motivacije, v našem
primeru tudi motivacije za branje. Kot poglavitno podstat v ustvarjanju var-
nega in spodbudnega učnega okolja pa različni tuji in tudi slovenski avtorji
(e. g. Gamoran, 1993; Kozina et al., 2020; Murdock in Anderman, 2000; Re-
gner et al., 2009) vidijo krepitev socialno-čustvenih spretnosti tako učite-
ljev in učencev, saj ima to pozitivne učinke na različne vidike učnega proce-
sa, motivacije in učnega vedenja. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da
ima učno okolje, v katerem učenec zaznava, da se učitelj skupaj z njim tru-
di dosegati boljše rezultate in je med njima vzpostavljen pozitiven odnos,
ugoden učinek predvsem na učence, ki dosegajo slabše učne rezultate. V ta-
kem okolju je bilo ugotovljenih manj disciplinskih težav, tovrstni učenci pa
so poročali, da se naučijo več. Ta izsledek je pomemben predvsem z vidika
ugotovljenih razlik v značilnih napovednikih med samimi izobraževalni-
mi programi v Sloveniji, kjer se na področju notranje motivacije za branje
in različnih učnih pogojev kažejo primanjkljaji predvsem v programih sre-
dnjega poklicnega izobraževanja.
30
