Page 166 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 166
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
4.2 Praksa profesionalnega učenja in sodelovanja ravnateljev
na individualni ravni ter z drugimi deležniki
Ravnatelji v splošnem ocenjujejo, da pogosto sodelujejo v različnih aktiv-
nostih profesionalnega učenja in sodelovanja (M = 3,83, SD = 0,52). Hkrati
ocenjujejo, da manj pogosto sodelujejo v aktivnostih profesionalnega uče-
nja in sodelovanja skupaj z drugimi ravnatelji (M = 3,24; SD = 0,74) ter v
aktivnostih profesionalnega učenja in sodelovanja z drugimi deležniki (M
= 3,17; SD = 0,68).
4.2.1 Pogostost sodelovanja ravnateljev v aktivnostih
profesionalnega učenja in sodelovanja na individualni ravni
Vključujem se v oblike profesionalnega učenja in sodelovanja, 19 41,7
ki temeljijo na kritičnem vrednotenju in refleksiji (npr. 8,4 50
coaching, supervizija, pisanje dnevnika, listovnika).
Spremljam mednarodni razvoj, trende in usmeritve na
področju učenja in poučevanja.
Aktivno se vključujem v razprave o učenju in poučevanju (npr. 6,8 59,1
na regijskih aktivih, strokovnih srečanjih...). 1,5 81,8
84,1
Spremljam in vrednotim kakovost svojega vodenja (npr. s
pridobivanjem povratnih informacij od zaposlenih, staršev,
učencev...).
Spremljam novosti na področju vodenja v izobraževanju.
1,6
Svoje profesionalno učenje sistematično usmerjam v 86,4
izboljšanje kakovosti svojega vodenja v šoli. 0,8
Moje profesionalno učenje povezujem z razvojnimi 93,2
usmeritvami šole. 0,8
(Zelo) pogosto 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Včasih Nikoli oz. redko
Slika 2: Pogostost sodelovanja ravnateljev v aktivnostih profesionalnega učenja
in sodelovanja na individualni ravni
Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da velika večina ravnateljev svoje
profesionalno učenje (zelo) pogosto povezuje s trditvami, ki se nanašajo na
razvojne usmeritve zavoda, sistematično usmerjanje njihovega učenja v iz-
boljšanje kakovosti njihovega vodenja v šoli, spremljanje novosti na podro-
čju vodenja v vzgoji in izobraževanju ter spremljanje in vrednotenje ka-
kovosti njihovega vodenja, npr. s pridobivanjem povratnih informacij od
zaposlenih, staršev, učencev itn. Manj pogosto se, po njihovem mnenju, ak-
166
4.2 Praksa profesionalnega učenja in sodelovanja ravnateljev
na individualni ravni ter z drugimi deležniki
Ravnatelji v splošnem ocenjujejo, da pogosto sodelujejo v različnih aktiv-
nostih profesionalnega učenja in sodelovanja (M = 3,83, SD = 0,52). Hkrati
ocenjujejo, da manj pogosto sodelujejo v aktivnostih profesionalnega uče-
nja in sodelovanja skupaj z drugimi ravnatelji (M = 3,24; SD = 0,74) ter v
aktivnostih profesionalnega učenja in sodelovanja z drugimi deležniki (M
= 3,17; SD = 0,68).
4.2.1 Pogostost sodelovanja ravnateljev v aktivnostih
profesionalnega učenja in sodelovanja na individualni ravni
Vključujem se v oblike profesionalnega učenja in sodelovanja, 19 41,7
ki temeljijo na kritičnem vrednotenju in refleksiji (npr. 8,4 50
coaching, supervizija, pisanje dnevnika, listovnika).
Spremljam mednarodni razvoj, trende in usmeritve na
področju učenja in poučevanja.
Aktivno se vključujem v razprave o učenju in poučevanju (npr. 6,8 59,1
na regijskih aktivih, strokovnih srečanjih...). 1,5 81,8
84,1
Spremljam in vrednotim kakovost svojega vodenja (npr. s
pridobivanjem povratnih informacij od zaposlenih, staršev,
učencev...).
Spremljam novosti na področju vodenja v izobraževanju.
1,6
Svoje profesionalno učenje sistematično usmerjam v 86,4
izboljšanje kakovosti svojega vodenja v šoli. 0,8
Moje profesionalno učenje povezujem z razvojnimi 93,2
usmeritvami šole. 0,8
(Zelo) pogosto 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Včasih Nikoli oz. redko
Slika 2: Pogostost sodelovanja ravnateljev v aktivnostih profesionalnega učenja
in sodelovanja na individualni ravni
Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da velika večina ravnateljev svoje
profesionalno učenje (zelo) pogosto povezuje s trditvami, ki se nanašajo na
razvojne usmeritve zavoda, sistematično usmerjanje njihovega učenja v iz-
boljšanje kakovosti njihovega vodenja v šoli, spremljanje novosti na podro-
čju vodenja v vzgoji in izobraževanju ter spremljanje in vrednotenje ka-
kovosti njihovega vodenja, npr. s pridobivanjem povratnih informacij od
zaposlenih, staršev, učencev itn. Manj pogosto se, po njihovem mnenju, ak-
166
