Page 162 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 162
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
vimi skupnostmi, zlasti z ravnatelji drugih zavodov. Te druge vloge krepi-
jo razumevanje ravnateljev kot sistemskih in družbeno odgovornih vodij.
2.1 Profesionalno učenje in sodelovanje ravnateljev v Sloveniji
Za Slovenijo lahko trdimo, da sta profesionalno učenje in sodelovanje rav-
nateljev na zavidljivi ravni. Slovenija se umešča v tisto skupino držav, ki
imajo zgledno urejeno učenje za vodenje v vseh obdobjih ravnateljevanja
in vzpostavljen t. i. »sistem vseživljenjskega učenja ravnateljev« (Zavašnik
Arčnik in Mihovar Globokar, 2015; Zavašnik Arčnik et al., 2014; Pont et
al., 2008). Interne analize Šole za ravnatelje v zvezi z udeležbo ravnateljev
v različnih oblikah/aktivnostih vseživljenjskega učenja ravnateljev kaže-
jo, da se več kot 87 % slovenskih ravnateljev najmanj enkrat letno udeleži
ene izmed oblik profesionalnega učenja, ki jih omogoča Šola za ravnatelje.
Podatki sovpadajo z raziskavo TALIS 2018 (glej Japelj Pavešić et al., 2019);
prav tako tudi iz prakse vemo, da slovenski ravnatelji po pridobitvi ravna-
teljskega izpita dopolnjujejo in nadgrajujejo svoje znanje (glej npr. Brejc in
Erčulj, 2008). Podobno tudi posamezne tuje raziskave (Evropska komisija,
2013) dokazujejo, da slovenski ravnatelji vsaj nekaj časa posvetijo dejavno-
stim, ki so povezane z njihovim profesionalnih učenjem. Raziskava T ALIS
2018 (Japelj Pavešič et al., 2019) je pokazala, da so skoraj vsi ravnatelji vklju-
čeni v oblike profesionalnega učenja in sodelovanja, kar je pozitivno. Kljub
temu je iz podatkov razvidno, da se še vedno v največji meri vključujejo v
manj intenzivne oblike in aktivnosti učenja, to so npr. predavanja in semi-
narji (93 % ravnateljev) ter konference (71 % ravnateljev). Kolegialno opa-
zovanje ali svetovanje (drugim ravnateljem) izvaja 53 % ravnateljev, kar pa
je tik nad povprečjem OECD. Bistveno več opazovanja in svetovanja opazi-
mo pri slovenskih srednješolskih ravnateljih v primerjavi z osnovnošolski-
mi. Pri tem sicer ni razlik med bolj in manj izkušenimi ravnatelji. Opazno
manj kot ravnatelji v državah OECD se slovenski ravnatelji izobražujejo
po spletu (32 % ravnateljev, povprečje OECD je 36 %), vendar se je verjet
no delež v času epidemije covida-19 zaradi okoliščin dvignil. V profesional-
nih mrežah (npr. strokovna združenja) pa po podatkih raziskave TALIS
(ibid.) sodeluje bistveno več slovenskih ravnateljev, kot je povprečje OECD,
prav tako je sodelovanja z ravnatelji drugih zavodov pri zahtevnih delov-
nih nalogah več kot v povprečju držav OECD. Ravnatelji svoje potrebe po
profesionalnem učenju prepoznavajo predvsem v temah, kot so: uporaba
podatkov, upravljanje s financami, krepitev sodelovanja med strokovnimi
delavci, zagotavljanje učinkovitih povratnih informacij, načrtovanje pro-
162
vimi skupnostmi, zlasti z ravnatelji drugih zavodov. Te druge vloge krepi-
jo razumevanje ravnateljev kot sistemskih in družbeno odgovornih vodij.
2.1 Profesionalno učenje in sodelovanje ravnateljev v Sloveniji
Za Slovenijo lahko trdimo, da sta profesionalno učenje in sodelovanje rav-
nateljev na zavidljivi ravni. Slovenija se umešča v tisto skupino držav, ki
imajo zgledno urejeno učenje za vodenje v vseh obdobjih ravnateljevanja
in vzpostavljen t. i. »sistem vseživljenjskega učenja ravnateljev« (Zavašnik
Arčnik in Mihovar Globokar, 2015; Zavašnik Arčnik et al., 2014; Pont et
al., 2008). Interne analize Šole za ravnatelje v zvezi z udeležbo ravnateljev
v različnih oblikah/aktivnostih vseživljenjskega učenja ravnateljev kaže-
jo, da se več kot 87 % slovenskih ravnateljev najmanj enkrat letno udeleži
ene izmed oblik profesionalnega učenja, ki jih omogoča Šola za ravnatelje.
Podatki sovpadajo z raziskavo TALIS 2018 (glej Japelj Pavešić et al., 2019);
prav tako tudi iz prakse vemo, da slovenski ravnatelji po pridobitvi ravna-
teljskega izpita dopolnjujejo in nadgrajujejo svoje znanje (glej npr. Brejc in
Erčulj, 2008). Podobno tudi posamezne tuje raziskave (Evropska komisija,
2013) dokazujejo, da slovenski ravnatelji vsaj nekaj časa posvetijo dejavno-
stim, ki so povezane z njihovim profesionalnih učenjem. Raziskava T ALIS
2018 (Japelj Pavešič et al., 2019) je pokazala, da so skoraj vsi ravnatelji vklju-
čeni v oblike profesionalnega učenja in sodelovanja, kar je pozitivno. Kljub
temu je iz podatkov razvidno, da se še vedno v največji meri vključujejo v
manj intenzivne oblike in aktivnosti učenja, to so npr. predavanja in semi-
narji (93 % ravnateljev) ter konference (71 % ravnateljev). Kolegialno opa-
zovanje ali svetovanje (drugim ravnateljem) izvaja 53 % ravnateljev, kar pa
je tik nad povprečjem OECD. Bistveno več opazovanja in svetovanja opazi-
mo pri slovenskih srednješolskih ravnateljih v primerjavi z osnovnošolski-
mi. Pri tem sicer ni razlik med bolj in manj izkušenimi ravnatelji. Opazno
manj kot ravnatelji v državah OECD se slovenski ravnatelji izobražujejo
po spletu (32 % ravnateljev, povprečje OECD je 36 %), vendar se je verjet
no delež v času epidemije covida-19 zaradi okoliščin dvignil. V profesional-
nih mrežah (npr. strokovna združenja) pa po podatkih raziskave TALIS
(ibid.) sodeluje bistveno več slovenskih ravnateljev, kot je povprečje OECD,
prav tako je sodelovanja z ravnatelji drugih zavodov pri zahtevnih delov-
nih nalogah več kot v povprečju držav OECD. Ravnatelji svoje potrebe po
profesionalnem učenju prepoznavajo predvsem v temah, kot so: uporaba
podatkov, upravljanje s financami, krepitev sodelovanja med strokovnimi
delavci, zagotavljanje učinkovitih povratnih informacij, načrtovanje pro-
162
