Page 169 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 169
pr iložnosti in izzivi profesionalnega učenja in sodelovanja r avnateljev v sloveniji
dat, drug morda, zdaj imam četrti mandat pa se še vedno učim.« »Nujno
je potrebno, da delaš na sebi tako na osebnem kot strokovnem področju.«
Ravnatelji, ki so sodelovali v fokusnih skupinah, na različne nači-
ne profesionalno sodelujejo in se učijo tako v VIZ kot predvsem tudi izven
VIZ. V odgovorih so najpogosteje navajali uspešne oblike medsebojnega so-
delovanja v različnih ravnateljskih skupnostih. Ob tem npr. ugotavljajo, da
manjša kot je skupina, »več se lahko zmenimo oz. več lahko vprašaš«. In
kot primer: »[I]mamo skupno listo mailov, kjer napišeš kaj si misliš o tej in
tej stvari, in v roku 10 minut, pol ure dobimo takoj različne poglede in to mi
ogromno pomeni, tak intimni strokovni aktiv.« Hkrati kot prednost/pogoj
za sodelovanje prepoznavajo tudi »majhnost« šolskega prostora na sploš-
no: »Lahko smo veseli, da smo majhni, ker se lahko veliko večkrat slišimo,
vidimo in se povezujemo, poznamo delo drug drugega, tako da se prakse
zelo velikokrat ponovijo. En primer dobre prakse se zelo dobro razširi tudi
v druge vrtce. To znamo in zmoremo zelo dobro.« Izpostavljajo tudi kolegi-
alnost: »[Z]daj sem jaz že tako dolgo, da smo uspeli [z ravnatelji] vzpostavi-
ti prijateljske vezi in mi ni problem poklicati in vprašati, z nekaterimi smo
na vezi in se hitro zmenimo, skupaj najdemo rešitve, nekdo, ki tudi dru-
gače pogleda, ampak ja, zdaj že veš, koga bi kaj vprašal, ker se tako poz-
namo med sabo.«; »Mreženje, pogovori, osebna poznanstva, ko imaš kak
problem, je res zelo dragoceno.« Kot dober primer medsebojnega sodelova-
nja navedejo tudi organizacijsko VIZ: »Mogoče mi v okviru centra imamo
prednost, da nas je več ravnateljev, ki smo v dnevni povezavi. To pomeni,
da če prideš do neke stiske, problema, izziva, lahko to stvar delaš s kolegi in
na ta način je možnost ustrezne rešitve še toliko boljša.«
Med različnimi oblikami medsebojnega sodelovanja in skupnega uče-
nja ravnateljev, ki se izvajajo/uresničujejo na srečanjih v živo, spletnih do-
godkih, preko e-pošte ali telefonskih pogovorov, so predvsem v zadnjem
obdobju zelo pomembno vlogo odigrali aktivi na regijski in lokalni ravni.
»Dejansko smo kot aktiv sprejeli neko sistemsko vlogo in sprejeli iste dogo-
vore, po katerih vsi isto delamo. To je pa spet strokovni suport. Te stvari se
mi zdijo ključne: informiranje, emotivni suport in da skupaj sprejemamo
odločitve in dogovore, kako naprej.« Razberemo lahko, da se je tovrstno so-
delovanje okrepilo: »V tem koronskem času se je razvila perfektna zadeva.
Namreč, mi imamo tedenski klepet, ki nima vabila, dnevnega reda – malo
že – in v resnici smo skupaj prav vsak teden in to je zlata vredno, sploh v teh
časih.« Hkrati pa se je tudi razširilo: »[S]mo se v letošnjem letu srečali tudi
vsi ravnatelji lokalnih osnovnih šol, glasbenih šol in vrtca, ker prej take po-
169
dat, drug morda, zdaj imam četrti mandat pa se še vedno učim.« »Nujno
je potrebno, da delaš na sebi tako na osebnem kot strokovnem področju.«
Ravnatelji, ki so sodelovali v fokusnih skupinah, na različne nači-
ne profesionalno sodelujejo in se učijo tako v VIZ kot predvsem tudi izven
VIZ. V odgovorih so najpogosteje navajali uspešne oblike medsebojnega so-
delovanja v različnih ravnateljskih skupnostih. Ob tem npr. ugotavljajo, da
manjša kot je skupina, »več se lahko zmenimo oz. več lahko vprašaš«. In
kot primer: »[I]mamo skupno listo mailov, kjer napišeš kaj si misliš o tej in
tej stvari, in v roku 10 minut, pol ure dobimo takoj različne poglede in to mi
ogromno pomeni, tak intimni strokovni aktiv.« Hkrati kot prednost/pogoj
za sodelovanje prepoznavajo tudi »majhnost« šolskega prostora na sploš-
no: »Lahko smo veseli, da smo majhni, ker se lahko veliko večkrat slišimo,
vidimo in se povezujemo, poznamo delo drug drugega, tako da se prakse
zelo velikokrat ponovijo. En primer dobre prakse se zelo dobro razširi tudi
v druge vrtce. To znamo in zmoremo zelo dobro.« Izpostavljajo tudi kolegi-
alnost: »[Z]daj sem jaz že tako dolgo, da smo uspeli [z ravnatelji] vzpostavi-
ti prijateljske vezi in mi ni problem poklicati in vprašati, z nekaterimi smo
na vezi in se hitro zmenimo, skupaj najdemo rešitve, nekdo, ki tudi dru-
gače pogleda, ampak ja, zdaj že veš, koga bi kaj vprašal, ker se tako poz-
namo med sabo.«; »Mreženje, pogovori, osebna poznanstva, ko imaš kak
problem, je res zelo dragoceno.« Kot dober primer medsebojnega sodelova-
nja navedejo tudi organizacijsko VIZ: »Mogoče mi v okviru centra imamo
prednost, da nas je več ravnateljev, ki smo v dnevni povezavi. To pomeni,
da če prideš do neke stiske, problema, izziva, lahko to stvar delaš s kolegi in
na ta način je možnost ustrezne rešitve še toliko boljša.«
Med različnimi oblikami medsebojnega sodelovanja in skupnega uče-
nja ravnateljev, ki se izvajajo/uresničujejo na srečanjih v živo, spletnih do-
godkih, preko e-pošte ali telefonskih pogovorov, so predvsem v zadnjem
obdobju zelo pomembno vlogo odigrali aktivi na regijski in lokalni ravni.
»Dejansko smo kot aktiv sprejeli neko sistemsko vlogo in sprejeli iste dogo-
vore, po katerih vsi isto delamo. To je pa spet strokovni suport. Te stvari se
mi zdijo ključne: informiranje, emotivni suport in da skupaj sprejemamo
odločitve in dogovore, kako naprej.« Razberemo lahko, da se je tovrstno so-
delovanje okrepilo: »V tem koronskem času se je razvila perfektna zadeva.
Namreč, mi imamo tedenski klepet, ki nima vabila, dnevnega reda – malo
že – in v resnici smo skupaj prav vsak teden in to je zlata vredno, sploh v teh
časih.« Hkrati pa se je tudi razširilo: »[S]mo se v letošnjem letu srečali tudi
vsi ravnatelji lokalnih osnovnih šol, glasbenih šol in vrtca, ker prej take po-
169
