Page 170 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 170
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
sebne povezave nismo imeli. Srečali smo se v občini ali ob drugih priložno-
stih, zdaj smo pa naredili tudi aktiv ravnateljev.« Kot pozitivno npr. nava-
jajo: »To da se povezujemo ravnatelji med sabo od vrtca do OŠ in SŠ in da
ko hodimo en k drugemu, se kažejo primeri dobre prakse, znotraj te skupi-
ne se pogovorimo o težavah, ki nas takrat pestijo, to je zame izredna izkuš-
nja.« Ob tem opozarjajo tudi na dejstvo, da je »pogosto tako, da se ukalupi-
mo v ozek krog, kar je super, ampak ni širine.«
V okviru sodelovanja izven VIZ ravnatelji navajajo pomen vključeno-
sti in sodelovanja v različnih združenjih ravnateljev, kot npr.: »Moram reči,
da imam osebno zelo veliko podporo preko skupnosti vrtcev Slovenije, kjer
lahko vsak čas pokličem koga in se mi zdi ta podpora sploh v tem času do-
brodošla.«
Profesionalno sodelovanje in skupno učenje ravnatelji prepoznavajo
v dejavnostih, ki jih organizirajo različni javni zavodi, največkrat Šola za
ravnatelje1 pa tudi Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraže-
vanje, Pedagoški inštitut idr. Kot »dodano vrednost« različnih dejavnosti
npr. poudarjajo: »Ob predavanju so tudi pogovori, kjer se odprejo takšne
stvari, dobiš izkušnje drugih in te stvari so take, da ti pridejo prav na dol-
gi rok.« Izpostavijo različne oblike medsebojnega sodelovanja, kot so senče-
nje, vzajemno svetovanje, mentorstva novoimenovanim ravnateljem, na ka-
terih »odpiramo vprašanja, ki nas tarejo«, namreč »ko bereš teorijo, praksa
je čisto drugačna, in to velja tudi za vodenje.« Intenzivne oblike sodelova-
nja spodbujajo, da se »usmerjeno, strukturirano pogovarjaš z ravnatelji in
razmišljaš o različnih zadevah«, kar prispeva k »pridobivanju široke slike
in poznavanju področja vodenja«. V povezavi z letnimi strokovnimi sreča-
nji ravnateljev npr. povedo tudi, da je »neformalni del srečanj več vreden
kot formalni, ki je seveda najbolj nujno potreben, ker če ga ne bi bilo, nih-
če nikamor ne bi šel«.
Pomemben del ravnateljevega profesionalnega učenja in sodelovanja
predstavljajo tudi strokovni delavci in drugi zaposleni v njihovih VIZ. »Ker
se sama izobražujem na področjih, ki me zanimajo, ali v kontekstu tega,
znotraj česar se izobražujejo tudi moji sodelavci, je zagotovo tisti največji
vzor ostalim, če je ravnatelj tisti, ki se rad izobražuje, k temu posredno po-
tegne tudi sodelavce.« In »Hkrati pa tako kot smo rekli za učitelje, da mo-
rajo sami poskrbeti zase, mi je pomembno, da tudi jaz poskrbim zase.« Po-
membno je namreč: »Če se ravnatelj počuti dobro oz. če je umirjen in ima
znanje, jasen fokus, potem se vidi to tudi na kolektiv. Če pa ravnatelj izgu-
1 Op. pred pripojitvijo k ZRSŠ.
170
sebne povezave nismo imeli. Srečali smo se v občini ali ob drugih priložno-
stih, zdaj smo pa naredili tudi aktiv ravnateljev.« Kot pozitivno npr. nava-
jajo: »To da se povezujemo ravnatelji med sabo od vrtca do OŠ in SŠ in da
ko hodimo en k drugemu, se kažejo primeri dobre prakse, znotraj te skupi-
ne se pogovorimo o težavah, ki nas takrat pestijo, to je zame izredna izkuš-
nja.« Ob tem opozarjajo tudi na dejstvo, da je »pogosto tako, da se ukalupi-
mo v ozek krog, kar je super, ampak ni širine.«
V okviru sodelovanja izven VIZ ravnatelji navajajo pomen vključeno-
sti in sodelovanja v različnih združenjih ravnateljev, kot npr.: »Moram reči,
da imam osebno zelo veliko podporo preko skupnosti vrtcev Slovenije, kjer
lahko vsak čas pokličem koga in se mi zdi ta podpora sploh v tem času do-
brodošla.«
Profesionalno sodelovanje in skupno učenje ravnatelji prepoznavajo
v dejavnostih, ki jih organizirajo različni javni zavodi, največkrat Šola za
ravnatelje1 pa tudi Zavod RS za šolstvo, Center RS za poklicno izobraže-
vanje, Pedagoški inštitut idr. Kot »dodano vrednost« različnih dejavnosti
npr. poudarjajo: »Ob predavanju so tudi pogovori, kjer se odprejo takšne
stvari, dobiš izkušnje drugih in te stvari so take, da ti pridejo prav na dol-
gi rok.« Izpostavijo različne oblike medsebojnega sodelovanja, kot so senče-
nje, vzajemno svetovanje, mentorstva novoimenovanim ravnateljem, na ka-
terih »odpiramo vprašanja, ki nas tarejo«, namreč »ko bereš teorijo, praksa
je čisto drugačna, in to velja tudi za vodenje.« Intenzivne oblike sodelova-
nja spodbujajo, da se »usmerjeno, strukturirano pogovarjaš z ravnatelji in
razmišljaš o različnih zadevah«, kar prispeva k »pridobivanju široke slike
in poznavanju področja vodenja«. V povezavi z letnimi strokovnimi sreča-
nji ravnateljev npr. povedo tudi, da je »neformalni del srečanj več vreden
kot formalni, ki je seveda najbolj nujno potreben, ker če ga ne bi bilo, nih-
če nikamor ne bi šel«.
Pomemben del ravnateljevega profesionalnega učenja in sodelovanja
predstavljajo tudi strokovni delavci in drugi zaposleni v njihovih VIZ. »Ker
se sama izobražujem na področjih, ki me zanimajo, ali v kontekstu tega,
znotraj česar se izobražujejo tudi moji sodelavci, je zagotovo tisti največji
vzor ostalim, če je ravnatelj tisti, ki se rad izobražuje, k temu posredno po-
tegne tudi sodelavce.« In »Hkrati pa tako kot smo rekli za učitelje, da mo-
rajo sami poskrbeti zase, mi je pomembno, da tudi jaz poskrbim zase.« Po-
membno je namreč: »Če se ravnatelj počuti dobro oz. če je umirjen in ima
znanje, jasen fokus, potem se vidi to tudi na kolektiv. Če pa ravnatelj izgu-
1 Op. pred pripojitvijo k ZRSŠ.
170
