Page 139 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 139
zagotavljanje socialne vključenosti v izobr aževanju na podlagi dobr ih pr aks ...
– Zagotavljanje sistemske podpore za območja z nizkim SES ali
drugimi tveganji za socialno izključenost (npr. identificiranje šol
z velikim deležem učencev z nizkim SES, učencev priseljencev,
učencev s posebnimi potrebami).
– Zagotavljanje kontinuiranega profesionalnega razvoja učiteljev
(razvoj in nadgradnja programov na področju poučevanja bralne
in matematične pismenosti, nadomeščanje odsotnosti učiteljev z
dela ob udeležbi v daljšem izobraževalnem programu).
– Vzpostavljanje multiprofesionalnega sodelovanja in povezovanje
v mreže (npr. univerz, raziskovalnih zavodov, osnovnih/srednjih
šol).
4.2 Predlogi za spodbujanje socialne vključenosti v izobraževanju
Na podlagi glavnih ugotovitev iz dobrih praks Irske in Portugalske so bili
izpeljani predlogi, s katerimi lahko nadgradimo prizadevanja za zagota-
vljanje socialne vključenosti v slovenskem izobraževalnem prostoru. Pre-
dlogi so oblikovani v okviru štirih prioritetnih področij: (1) inkluzivna na-
ravnanost in občutljivost na socialno vključenost, (2) podpora učencem z
nizkim SES, (3) opolnomočenje učiteljev in (4) sodelovanje, povezovanje
različnih deležnikov pri obravnavi in podpori učencev. Predlogi izhajajo
iz slovenskega nacionalnega prilagoditvenega načrta nastalega v projektu
STAIRS (Peras et al., 2021).
4.2.1 Inkluzivna naravnanost in občutljivost na socialno vključenost
Predlog: Oblikovanje predloga zakonodajnega okvira za učinkovito podporo
učencem z nizkim SES
Iniciativi DEIS na Irskem in TEIP na Portugalskem sta opredeljeni z
zakonodajnimi okviri in nacionalnimi politikami za spodbujanje social-
ne vključenosti. Z vidika učencev z nizkim SES bi bilo v Sloveniji smiselno
pripraviti podobne sistemske podlage. Ustrezne sistemske podlage omogo-
čajo načrtovanje nacionalnih strategij, iniciativ in oblik podpore učencem,
ki sicer lahko tvegajo sistemsko spregledanost. Obenem je okvir smiselno
prilagoditi tudi drugim ranljivim skupinam učencev, ki so podvrženi tve-
ganjem glede socialne izključenosti (Peras et al., 2021).
Predlog: Razpravljati o možnostih sistemskega identificiranja šol z visokim
deležem učencev z nizkim SES
139
– Zagotavljanje sistemske podpore za območja z nizkim SES ali
drugimi tveganji za socialno izključenost (npr. identificiranje šol
z velikim deležem učencev z nizkim SES, učencev priseljencev,
učencev s posebnimi potrebami).
– Zagotavljanje kontinuiranega profesionalnega razvoja učiteljev
(razvoj in nadgradnja programov na področju poučevanja bralne
in matematične pismenosti, nadomeščanje odsotnosti učiteljev z
dela ob udeležbi v daljšem izobraževalnem programu).
– Vzpostavljanje multiprofesionalnega sodelovanja in povezovanje
v mreže (npr. univerz, raziskovalnih zavodov, osnovnih/srednjih
šol).
4.2 Predlogi za spodbujanje socialne vključenosti v izobraževanju
Na podlagi glavnih ugotovitev iz dobrih praks Irske in Portugalske so bili
izpeljani predlogi, s katerimi lahko nadgradimo prizadevanja za zagota-
vljanje socialne vključenosti v slovenskem izobraževalnem prostoru. Pre-
dlogi so oblikovani v okviru štirih prioritetnih področij: (1) inkluzivna na-
ravnanost in občutljivost na socialno vključenost, (2) podpora učencem z
nizkim SES, (3) opolnomočenje učiteljev in (4) sodelovanje, povezovanje
različnih deležnikov pri obravnavi in podpori učencev. Predlogi izhajajo
iz slovenskega nacionalnega prilagoditvenega načrta nastalega v projektu
STAIRS (Peras et al., 2021).
4.2.1 Inkluzivna naravnanost in občutljivost na socialno vključenost
Predlog: Oblikovanje predloga zakonodajnega okvira za učinkovito podporo
učencem z nizkim SES
Iniciativi DEIS na Irskem in TEIP na Portugalskem sta opredeljeni z
zakonodajnimi okviri in nacionalnimi politikami za spodbujanje social-
ne vključenosti. Z vidika učencev z nizkim SES bi bilo v Sloveniji smiselno
pripraviti podobne sistemske podlage. Ustrezne sistemske podlage omogo-
čajo načrtovanje nacionalnih strategij, iniciativ in oblik podpore učencem,
ki sicer lahko tvegajo sistemsko spregledanost. Obenem je okvir smiselno
prilagoditi tudi drugim ranljivim skupinam učencev, ki so podvrženi tve-
ganjem glede socialne izključenosti (Peras et al., 2021).
Predlog: Razpravljati o možnostih sistemskega identificiranja šol z visokim
deležem učencev z nizkim SES
139
