Page 137 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 137
zagotavljanje socialne vključenosti v izobr aževanju na podlagi dobr ih pr aks ...
braževalnem prostoru, ki sledijo iz glavnih ugotovitev in znanstvenih raz-
prav ((Sanches in Dias, 2013; Silva et al., 2017; Skerritt, 2019).
4.1 Glavne ugotovitve izhajajoč iz dobrih praks Irske in Portugalske
Na visoko raven zagotavljanja socialne vključenosti v irskem in portugal-
skem izobraževalnem sistemu nakazujejo nekateri mednarodno primerlji-
vi podatki. Npr., Irska je bila s strani Evropske komisije prepoznana kot
država z najnižjim deležem učencev z nizkimi dosežki v raziskavi PISA
(European Commission, 2020). V znanstveni literaturi pa zasledimo tudi
druge kriterije za presojanje o doseganju socialne vključenosti, kot so npr.:
vizija in stremenje oblikovalcev politik k zagotavljanju dostopnosti izobra-
ževalnega sistema vsem učencem, zagotavljanje nadaljnjega izobraževanja
učiteljev in drugih strokovnjakov v izobraževanju ter sprejemanje učencev
s posebnimi potrebami na šoli (Najev Čačija et al., 2020). Uporabiti pa je
mogoče tudi mere samoporočanja o učenčevi oceni lastne socialne vklju-
čenosti (Mikanović in Popović, 20219. Kot primer vizije oblikovalcev poli-
tik o zagotavljanju socialne vključenosti je mogoče izpostaviti Portugalsko,
ki je ena izmed le peščice držav s širšim razumevanjem vključenosti v za-
konskih podlagah in ki v novosprejetem zakonu o inkluzivnem izobraže-
vanju inkluzijo opredeljuje kot proces odzivanja na raznolikost potreb in
potencial vsakega učenca (UNESCO, 2020). Na podlagi omenjenih kazal-
nikov lahko zaključimo, da sta Irska in Portugalska državi, ki dosegata vi-
soko stopnjo zagotavljanja socialne vključenosti v svojem izobraževanju in
predstavljata na podatkih temelječo podlago za prenos dobrih praks, ki se
nanašajo tako na javnopolitične ureditve kot tudi konkretne primere v izo-
braževalnih institucijah, v druge države EU.
Kot ključen dejavnik za zagotavljanje socialne vključenosti v izobraže-
vanju v omenjenih državah EU se poudarja sistemska ureditev iniciativ, ki
so vzpostavljene na ravni države. Npr., Irska in Portugalska to idejo ude-
janjata v osrednjih nacionalnih iniciativah za zagotavljanje socialne vklju-
čenosti v izobraževanju DEIS ter TEIP za naslavljanje socialne vključeno-
sti v opredeljenih deprivilegiranih območjih. Iniciativi imata naslednje
skupne točke: (1) implementacija na območju celotnega geografskega
ozemlja, (2) dolgoročno načrtovanje in implementacija na opredeljenih ob-
močjih z višjim tveganjem za socialno izključenost, (3) izvajanje nacionalne
politike v praksi, (4) zagotovljeno stabilno financiranje ter (5) urejanje pod-
ročja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
137
braževalnem prostoru, ki sledijo iz glavnih ugotovitev in znanstvenih raz-
prav ((Sanches in Dias, 2013; Silva et al., 2017; Skerritt, 2019).
4.1 Glavne ugotovitve izhajajoč iz dobrih praks Irske in Portugalske
Na visoko raven zagotavljanja socialne vključenosti v irskem in portugal-
skem izobraževalnem sistemu nakazujejo nekateri mednarodno primerlji-
vi podatki. Npr., Irska je bila s strani Evropske komisije prepoznana kot
država z najnižjim deležem učencev z nizkimi dosežki v raziskavi PISA
(European Commission, 2020). V znanstveni literaturi pa zasledimo tudi
druge kriterije za presojanje o doseganju socialne vključenosti, kot so npr.:
vizija in stremenje oblikovalcev politik k zagotavljanju dostopnosti izobra-
ževalnega sistema vsem učencem, zagotavljanje nadaljnjega izobraževanja
učiteljev in drugih strokovnjakov v izobraževanju ter sprejemanje učencev
s posebnimi potrebami na šoli (Najev Čačija et al., 2020). Uporabiti pa je
mogoče tudi mere samoporočanja o učenčevi oceni lastne socialne vklju-
čenosti (Mikanović in Popović, 20219. Kot primer vizije oblikovalcev poli-
tik o zagotavljanju socialne vključenosti je mogoče izpostaviti Portugalsko,
ki je ena izmed le peščice držav s širšim razumevanjem vključenosti v za-
konskih podlagah in ki v novosprejetem zakonu o inkluzivnem izobraže-
vanju inkluzijo opredeljuje kot proces odzivanja na raznolikost potreb in
potencial vsakega učenca (UNESCO, 2020). Na podlagi omenjenih kazal-
nikov lahko zaključimo, da sta Irska in Portugalska državi, ki dosegata vi-
soko stopnjo zagotavljanja socialne vključenosti v svojem izobraževanju in
predstavljata na podatkih temelječo podlago za prenos dobrih praks, ki se
nanašajo tako na javnopolitične ureditve kot tudi konkretne primere v izo-
braževalnih institucijah, v druge države EU.
Kot ključen dejavnik za zagotavljanje socialne vključenosti v izobraže-
vanju v omenjenih državah EU se poudarja sistemska ureditev iniciativ, ki
so vzpostavljene na ravni države. Npr., Irska in Portugalska to idejo ude-
janjata v osrednjih nacionalnih iniciativah za zagotavljanje socialne vklju-
čenosti v izobraževanju DEIS ter TEIP za naslavljanje socialne vključeno-
sti v opredeljenih deprivilegiranih območjih. Iniciativi imata naslednje
skupne točke: (1) implementacija na območju celotnega geografskega
ozemlja, (2) dolgoročno načrtovanje in implementacija na opredeljenih ob-
močjih z višjim tveganjem za socialno izključenost, (3) izvajanje nacionalne
politike v praksi, (4) zagotovljeno stabilno financiranje ter (5) urejanje pod-
ročja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja.
137
