Page 131 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 131
zagotavljanje socialne vključenosti v izobr aževanju na podlagi dobr ih pr aks ...
ke v dosežkih med učenci z nizkim SES in učenci z visokim SES. Nacional-
ni podatki PISA (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev) na
lestvici naravoslovja kažejo na razliko približno 90 točk med obema sku-
pinama, medtem ko na bralnem preizkusu učenci z višjim SES dosegajo
za približno 80 točk višji rezultat (OECD, 2019; Šterman Ivančič in Štrem-
fel, 2020). Obenem tudi podatki PIRLS (Mednarodna raziskava bralne pi-
smenosti) orisujejo podobno stanje, saj učenci četrtega razreda z višjim SES
dosegajo višje dosežke pri bralni pismenosti v primerjavi z učenci z niz-
kim SES (Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2020). Dodaten izziv
pa lahko predstavljajo tudi primeri, ko so nizkemu SES pridružene še po-
sebne potrebe, kar nakazuje na hkratno prikrajšanost in primanjkljaje do-
ločenih skupin učencev (Cankar, 2020). Se pa v Sloveniji povišuje odstotek
t. i. odpornih dijakov, ki dosegajo dobre akademske rezultate kljub nižje-
mu SES. Njihov delež glede na podatke raziskave PISA narašča in je neko-
liko nad mednarodnim povprečjem (glejte npr. OECD, 2013: 41; 2019: 256).
1.3 Namen prispevka in raziskovalna vprašanja
V času globalizacije prenos dobrih praks drugih držav predstavlja pomem-
ben način soočanja z nacionalnimi javnopolitičnimi problemi ter podlago
za oblikovanje nacionalnih politik, iniciativ in projektov, tudi na področju
naslavljanja neenakosti v izobraževalnem sistemu in zagotavljanja inklu-
zivnega izobraževanja. Prenos dobrih praks je v znanstveni literaturi dob-
ro podprt v okviru teorij in konceptov javnopolitičnega učenja (angl. poli-
cy learning) (Dunlop in Radaelli, 2018), učenja lekcij (angl. lesson drawing)
(Rose, 2002), javnopolitičnega prenosa (angl. policy transfer) (Dolowitz in
Marsh, 2000) ter javnopolitičnega izposojanja (angl. policy borrowing and
lending) (Steiner-Khamsi in Waldow, 2012)1, s skupnimi točkami katerih v
prispevku teoretsko utemeljujemo in ponazarjamo prenos dobrih praks kot
način oblikovanja nacionalnih (izobraževalnih) politik. V navedene teoret-
ske podlage umeščamo izsledke mednarodnega Erasmusovega KA3-pro-
jekta STAIRS (Podpora nacionalnim, regionalnim in lokalnim deležnikom
pri soočanju z izzivi socialne inkluzije v izobraževanju in usposabljanju),
katerega namen je okrepiti nacionalna prizadevanja za zagotavljanje so
cialne vključenosti v izobraževanju glede na dobre prakse dveh evropskih
držav – Irske in Portugalske.
1 V prispevku posebne pozornosti ne namenjamo njihovim terminološkim in delnim
konceptualnim razlikam, temveč z njihovimi skupnimi točkami pojasnjujemo mož-
no uporabo dobrih praks za oblikovanje nacionalnih (izobraževalnih) politik.
131
ke v dosežkih med učenci z nizkim SES in učenci z visokim SES. Nacional-
ni podatki PISA (Program mednarodne primerjave dosežkov učencev) na
lestvici naravoslovja kažejo na razliko približno 90 točk med obema sku-
pinama, medtem ko na bralnem preizkusu učenci z višjim SES dosegajo
za približno 80 točk višji rezultat (OECD, 2019; Šterman Ivančič in Štrem-
fel, 2020). Obenem tudi podatki PIRLS (Mednarodna raziskava bralne pi-
smenosti) orisujejo podobno stanje, saj učenci četrtega razreda z višjim SES
dosegajo višje dosežke pri bralni pismenosti v primerjavi z učenci z niz-
kim SES (Klemenčič Mirazchiyski in Mirazchiyski, 2020). Dodaten izziv
pa lahko predstavljajo tudi primeri, ko so nizkemu SES pridružene še po-
sebne potrebe, kar nakazuje na hkratno prikrajšanost in primanjkljaje do-
ločenih skupin učencev (Cankar, 2020). Se pa v Sloveniji povišuje odstotek
t. i. odpornih dijakov, ki dosegajo dobre akademske rezultate kljub nižje-
mu SES. Njihov delež glede na podatke raziskave PISA narašča in je neko-
liko nad mednarodnim povprečjem (glejte npr. OECD, 2013: 41; 2019: 256).
1.3 Namen prispevka in raziskovalna vprašanja
V času globalizacije prenos dobrih praks drugih držav predstavlja pomem-
ben način soočanja z nacionalnimi javnopolitičnimi problemi ter podlago
za oblikovanje nacionalnih politik, iniciativ in projektov, tudi na področju
naslavljanja neenakosti v izobraževalnem sistemu in zagotavljanja inklu-
zivnega izobraževanja. Prenos dobrih praks je v znanstveni literaturi dob-
ro podprt v okviru teorij in konceptov javnopolitičnega učenja (angl. poli-
cy learning) (Dunlop in Radaelli, 2018), učenja lekcij (angl. lesson drawing)
(Rose, 2002), javnopolitičnega prenosa (angl. policy transfer) (Dolowitz in
Marsh, 2000) ter javnopolitičnega izposojanja (angl. policy borrowing and
lending) (Steiner-Khamsi in Waldow, 2012)1, s skupnimi točkami katerih v
prispevku teoretsko utemeljujemo in ponazarjamo prenos dobrih praks kot
način oblikovanja nacionalnih (izobraževalnih) politik. V navedene teoret-
ske podlage umeščamo izsledke mednarodnega Erasmusovega KA3-pro-
jekta STAIRS (Podpora nacionalnim, regionalnim in lokalnim deležnikom
pri soočanju z izzivi socialne inkluzije v izobraževanju in usposabljanju),
katerega namen je okrepiti nacionalna prizadevanja za zagotavljanje so
cialne vključenosti v izobraževanju glede na dobre prakse dveh evropskih
držav – Irske in Portugalske.
1 V prispevku posebne pozornosti ne namenjamo njihovim terminološkim in delnim
konceptualnim razlikam, temveč z njihovimi skupnimi točkami pojasnjujemo mož-
no uporabo dobrih praks za oblikovanje nacionalnih (izobraževalnih) politik.
131
