Page 129 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 129
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-343-1.129-150
Zagotavljanje socialne vključenosti
v izobraževanju na podlagi dobrih praks
Irske in Portugalske
Igor Peras, Urška Štremfel
1 Uvod
1.1 Opredelitev tematike
Socialna vključenost v izobraževanju je prepoznana kot eden izmed po-
membnih dejavnikov zmanjševanja neenakosti v družbi (Krasota in Mel-
nyk, 2021). Že od lizbonske strategije (Svet EU, 2000), v kateri je bilo izobra-
ževanje prepoznano kot pomemben vidik razvoja socialne Evropske unije
(EU), se k doseganju tega cilja usmerjajo številni temeljni dokumenti in
iniciative EU. Najnovejši dokument na to temo so sklepi Sveta EU o vzpo-
stavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki pri postavlja-
nju temeljev za socialno kohezijo, socialno mobilnost in pravično družbo
poudarjajo vlogo kakovostnega inkluzivnega izobraževanja od zgodnjega
otroštva naprej. Zagotavljanje inkluzivnega izobraževanja je tako v zadnjih
dveh desetletjih postalo ena izmed osrednjih tem v raziskovanju evropskih
in nacionalnih izobraževalnih politik ter praks (Amor et al., 2019; Eurydi-
ce, 2020).
Socialna vključenost je opredeljena kot proces, ki se nanaša na odločit-
ve in prakse, ki sprejemajo raznolikost ter ustvarjajo občutek pripadnosti,
temelječ na prepričanju, da ima vsak posameznik pomen in potencial ter
da ga je treba spoštovati. S prizadevanji za socialno vključenost v izobraže-
valnem sistemu skušamo zagotoviti enakost izobraževalnih možnosti, kar
je pogoj, da imajo v sodobnih družbah vsi državljani enake možnosti za us-
129
Zagotavljanje socialne vključenosti
v izobraževanju na podlagi dobrih praks
Irske in Portugalske
Igor Peras, Urška Štremfel
1 Uvod
1.1 Opredelitev tematike
Socialna vključenost v izobraževanju je prepoznana kot eden izmed po-
membnih dejavnikov zmanjševanja neenakosti v družbi (Krasota in Mel-
nyk, 2021). Že od lizbonske strategije (Svet EU, 2000), v kateri je bilo izobra-
ževanje prepoznano kot pomemben vidik razvoja socialne Evropske unije
(EU), se k doseganju tega cilja usmerjajo številni temeljni dokumenti in
iniciative EU. Najnovejši dokument na to temo so sklepi Sveta EU o vzpo-
stavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki pri postavlja-
nju temeljev za socialno kohezijo, socialno mobilnost in pravično družbo
poudarjajo vlogo kakovostnega inkluzivnega izobraževanja od zgodnjega
otroštva naprej. Zagotavljanje inkluzivnega izobraževanja je tako v zadnjih
dveh desetletjih postalo ena izmed osrednjih tem v raziskovanju evropskih
in nacionalnih izobraževalnih politik ter praks (Amor et al., 2019; Eurydi-
ce, 2020).
Socialna vključenost je opredeljena kot proces, ki se nanaša na odločit-
ve in prakse, ki sprejemajo raznolikost ter ustvarjajo občutek pripadnosti,
temelječ na prepričanju, da ima vsak posameznik pomen in potencial ter
da ga je treba spoštovati. S prizadevanji za socialno vključenost v izobraže-
valnem sistemu skušamo zagotoviti enakost izobraževalnih možnosti, kar
je pogoj, da imajo v sodobnih družbah vsi državljani enake možnosti za us-
129
