Page 130 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 130
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
peh v življenju (UNESCO, 2020). Vključujoče izobraževanje je osredotoče-
no na otroka in odgovornost za prilagajanje prelaga na izobraževalni sis-
tem in ne na individualnega učenca (Trunk Širca et al., 2018). Kot navajajo
Koutsouris et al. (2020), je pojem »vključenost« kompleksen in se pogosto
ozko nanaša na učence s posebnimi potrebami in prilagojeno izobraževa-
nje, vendar pa ima vključenost kot koncept, teorija in praksa širšo perspek-
tivo, saj pomeni način zajemanja raznolikih izkušenj otrok in mladih na
celotnem spektru človeške raznolikosti. Raznolikost v tem kontekstu po-
meni razpon razlik med učenci oz. heterogenost v značilnostih učencev
(Juvonen et al., 2019).
Izključenost namreč lahko doživljajo različne skupine učencev (npr.
učenci s priseljenskim ozadjem, z nizkim socialno-ekonomskim statusom,
s posebnimi potrebami itd.) (Juvonen et al., 2019; UNESCO, 2020). Posle-
dično je v vključujočem izobraževanju treba upoštevati temeljno pravilo
pravičnosti (enake je treba obravnavati enako in neenake neenako, v skla-
du z njihovo različnostjo) (Vidmar et al., 2020).
Zagotavljanje vključenosti v izobraževanju je eden izmed načinov za-
gotavljanja socialne vključenosti v družbi. Zagotavljanje vključujočega iz-
obraževanja ima številne prednosti: izboljšan akademski uspeh učencev,
razvoj socialno-čustvenih kompetenc, podpora samospoštovanju in spreje-
manje s strani vrstnikov. Obenem pa vključevanje raznolikih skupin učen-
cev v razredu lahko pomeni zmanjšanje stigme, stereotipov, diskriminacije
in odtujenosti v družbi (UNESCO, 2020).
1.2 Opredelitev problematike
Podatki o slovenskem izobraževalnem sistemu nakazujejo, da (ne)enakost
predstavlja izziv (npr. Cankar, 2020; Šterman Ivančič in Štremfel, 2020).
Eden izmed vidikov neenakosti se kaže v povezavi z izobraževanjem učen-
cev z nizkim socialno-ekonomskim statusom (SES), kar je v Sloveniji mo-
goče ponazoriti z različnimi podatki. Med prepoznane kazalnike neena-
kosti tako sodi izbira izobraževalnega programa, saj se učenci z višjim SES
večinoma odločajo za vpis v splošne programe (gimnazije), medtem ko se
učenci z nizkim SES večinoma odločajo za vpis v poklicne programe (Can-
kar et al., 2017; Šterman Ivančič in Štremfel, 2020). Mednarodno primer-
ljivi podatki dodatno izpostavljajo, da so pričakovanja, da bodo izobra-
ževanje zaključili samo s srednješolsko izobrazbo, izrazitejša pri dijakih z
nižjim SES ob upoštevanju enake ravni znanja obeh omejenih skupin dija-
kov (OECD, 2019). Prav tako pa mednarodni podatki nakazujejo na razli-
130
peh v življenju (UNESCO, 2020). Vključujoče izobraževanje je osredotoče-
no na otroka in odgovornost za prilagajanje prelaga na izobraževalni sis-
tem in ne na individualnega učenca (Trunk Širca et al., 2018). Kot navajajo
Koutsouris et al. (2020), je pojem »vključenost« kompleksen in se pogosto
ozko nanaša na učence s posebnimi potrebami in prilagojeno izobraževa-
nje, vendar pa ima vključenost kot koncept, teorija in praksa širšo perspek-
tivo, saj pomeni način zajemanja raznolikih izkušenj otrok in mladih na
celotnem spektru človeške raznolikosti. Raznolikost v tem kontekstu po-
meni razpon razlik med učenci oz. heterogenost v značilnostih učencev
(Juvonen et al., 2019).
Izključenost namreč lahko doživljajo različne skupine učencev (npr.
učenci s priseljenskim ozadjem, z nizkim socialno-ekonomskim statusom,
s posebnimi potrebami itd.) (Juvonen et al., 2019; UNESCO, 2020). Posle-
dično je v vključujočem izobraževanju treba upoštevati temeljno pravilo
pravičnosti (enake je treba obravnavati enako in neenake neenako, v skla-
du z njihovo različnostjo) (Vidmar et al., 2020).
Zagotavljanje vključenosti v izobraževanju je eden izmed načinov za-
gotavljanja socialne vključenosti v družbi. Zagotavljanje vključujočega iz-
obraževanja ima številne prednosti: izboljšan akademski uspeh učencev,
razvoj socialno-čustvenih kompetenc, podpora samospoštovanju in spreje-
manje s strani vrstnikov. Obenem pa vključevanje raznolikih skupin učen-
cev v razredu lahko pomeni zmanjšanje stigme, stereotipov, diskriminacije
in odtujenosti v družbi (UNESCO, 2020).
1.2 Opredelitev problematike
Podatki o slovenskem izobraževalnem sistemu nakazujejo, da (ne)enakost
predstavlja izziv (npr. Cankar, 2020; Šterman Ivančič in Štremfel, 2020).
Eden izmed vidikov neenakosti se kaže v povezavi z izobraževanjem učen-
cev z nizkim socialno-ekonomskim statusom (SES), kar je v Sloveniji mo-
goče ponazoriti z različnimi podatki. Med prepoznane kazalnike neena-
kosti tako sodi izbira izobraževalnega programa, saj se učenci z višjim SES
večinoma odločajo za vpis v splošne programe (gimnazije), medtem ko se
učenci z nizkim SES večinoma odločajo za vpis v poklicne programe (Can-
kar et al., 2017; Šterman Ivančič in Štremfel, 2020). Mednarodno primer-
ljivi podatki dodatno izpostavljajo, da so pričakovanja, da bodo izobra-
ževanje zaključili samo s srednješolsko izobrazbo, izrazitejša pri dijakih z
nižjim SES ob upoštevanju enake ravni znanja obeh omejenih skupin dija-
kov (OECD, 2019). Prav tako pa mednarodni podatki nakazujejo na razli-
130
