Page 121 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 121
stališča univer zitetnih študentov do orodij za poučevanje na daljavo ...
raziskave ne kažejo na to, da bi učne metode in pristopi, ki so jih predavatel
ji uporabljali v času dela na daljavo, bistveno prispevali k boljšemu znanju
študentov. Preveriti bi bilo torej treba, katere metode in pristopi so učinko-
viti pri delu na daljavo s tehnologijami in platformami, ki so predavateljem
na voljo, in napraviti ustrezne izboljšave. Na tem mestu poudarjamo, da
bi bilo ključnega pomena izboljšanje digitalnih kompetenc učiteljev v vseh
obdobjih in na vseh ravneh ter zagotovitev, da so dobro usposobljeni za pe-
dagoške pristope, ki so najprimernejši za spletno učenje in mešane modele
poučevanja (v živo, na daljavo ipd.). Ustrezne izboljšave bi bilo treba izpe-
ljati tudi na nacionalni ravni, in sicer s tem, da bi se študentom omogočilo
ugoden dostop do prenosnikov ali tabličnih računalnikov ter da bi se jim
omogočil, vsaj za časa študija, neomejen prenos podatkov, kar pa zahteva
izboljšave tudi na strani operaterjev mobilnih omrežij. Ponovno bi bilo tre-
ba premisliti o vlogi izobraževanja po televiziji in radiu, ki lahko učinkovi-
to dopolni spletne programe in delo na daljavo, saj omogoča učenje tistim,
ki nimajo dostopa do interneta, in izenačuje učne metode ter gradivo po šo-
lah v državi ali regiji, o čemer so pisali že Di Pietro et al. (2020). To so sicer
času epidemije covida-19 v nekaterih tudi storili in organizirali izobraževa-
nje po televiziji in radiu (npr. na Hrvaškem, Češkem, v Severni Makedoni-
ji, Srbiji, Španiji ali na Poljskem12).13 Določeni premiki so sicer bili že izvede-
ni (uvedba digitalnega bona za dijake, študente in starejše od 50 let starosti
za nakup digitalnih tehnologij in podobnih zadev, izboljšave na področju
pretoka podatkov, uvedba omrežja 5G ipd.), vendar je prostora za izboljšave
še veliko. Dodajamo še eno pomembnejših ugotovitev naše raziskave, in si-
cer potrebo po izboljšanju razpoložljivosti digitalnih tehnologij za študente
s posebnimi potrebami., saj takim študentom tehnologije predstavljajo ko-
ristno in včasih tudi edino podporo, še toliko bolj, »če so skladnega in splo-
šnega procesa« (Di Pietro et al., 2020: 20).
Poleg vsega zgoraj navedenega rezultati naše raziskave nakazujejo še
visoko odpornost študentov pri spoprijemanju z izzivi študija na dalja-
vo, kjer so se kot edine pomanjkljivosti izkazale različne poučevalne me-
tode predavateljev in nenazadnje tudi primerna oz. neprimerna tehnična
opremljenost. Ugotavljamo tudi, da raziskava ni zaznala razlik v stališčih
12 https://krytykapolityczna.pl/kraj/szkola-z-tvp-czyli-jak-sie-konczy-oszczedzanie-
na-dzialaniache-dukacyjnych/
13 Glejte https://www.worldbank.org/en/topic/edutech/brief/how-countries-are-using
-edtech-to--support-remotelearning-during-the-covid-19-pandemic in https://
www.unhcr.org/5ea7eb134.pdf za celovit pregled odzivov držav na izobraževalne iz-
zive, povezane z epidemijo COVID-19.
121
raziskave ne kažejo na to, da bi učne metode in pristopi, ki so jih predavatel
ji uporabljali v času dela na daljavo, bistveno prispevali k boljšemu znanju
študentov. Preveriti bi bilo torej treba, katere metode in pristopi so učinko-
viti pri delu na daljavo s tehnologijami in platformami, ki so predavateljem
na voljo, in napraviti ustrezne izboljšave. Na tem mestu poudarjamo, da
bi bilo ključnega pomena izboljšanje digitalnih kompetenc učiteljev v vseh
obdobjih in na vseh ravneh ter zagotovitev, da so dobro usposobljeni za pe-
dagoške pristope, ki so najprimernejši za spletno učenje in mešane modele
poučevanja (v živo, na daljavo ipd.). Ustrezne izboljšave bi bilo treba izpe-
ljati tudi na nacionalni ravni, in sicer s tem, da bi se študentom omogočilo
ugoden dostop do prenosnikov ali tabličnih računalnikov ter da bi se jim
omogočil, vsaj za časa študija, neomejen prenos podatkov, kar pa zahteva
izboljšave tudi na strani operaterjev mobilnih omrežij. Ponovno bi bilo tre-
ba premisliti o vlogi izobraževanja po televiziji in radiu, ki lahko učinkovi-
to dopolni spletne programe in delo na daljavo, saj omogoča učenje tistim,
ki nimajo dostopa do interneta, in izenačuje učne metode ter gradivo po šo-
lah v državi ali regiji, o čemer so pisali že Di Pietro et al. (2020). To so sicer
času epidemije covida-19 v nekaterih tudi storili in organizirali izobraževa-
nje po televiziji in radiu (npr. na Hrvaškem, Češkem, v Severni Makedoni-
ji, Srbiji, Španiji ali na Poljskem12).13 Določeni premiki so sicer bili že izvede-
ni (uvedba digitalnega bona za dijake, študente in starejše od 50 let starosti
za nakup digitalnih tehnologij in podobnih zadev, izboljšave na področju
pretoka podatkov, uvedba omrežja 5G ipd.), vendar je prostora za izboljšave
še veliko. Dodajamo še eno pomembnejših ugotovitev naše raziskave, in si-
cer potrebo po izboljšanju razpoložljivosti digitalnih tehnologij za študente
s posebnimi potrebami., saj takim študentom tehnologije predstavljajo ko-
ristno in včasih tudi edino podporo, še toliko bolj, »če so skladnega in splo-
šnega procesa« (Di Pietro et al., 2020: 20).
Poleg vsega zgoraj navedenega rezultati naše raziskave nakazujejo še
visoko odpornost študentov pri spoprijemanju z izzivi študija na dalja-
vo, kjer so se kot edine pomanjkljivosti izkazale različne poučevalne me-
tode predavateljev in nenazadnje tudi primerna oz. neprimerna tehnična
opremljenost. Ugotavljamo tudi, da raziskava ni zaznala razlik v stališčih
12 https://krytykapolityczna.pl/kraj/szkola-z-tvp-czyli-jak-sie-konczy-oszczedzanie-
na-dzialaniache-dukacyjnych/
13 Glejte https://www.worldbank.org/en/topic/edutech/brief/how-countries-are-using
-edtech-to--support-remotelearning-during-the-covid-19-pandemic in https://
www.unhcr.org/5ea7eb134.pdf za celovit pregled odzivov držav na izobraževalne iz-
zive, povezane z epidemijo COVID-19.
121
